Pesnik, pripovednik in urednik JOSIP STRITAR se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil sošolec vajevcev, Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa konservativen v odnosu do novih literarnih tokov.
Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, s satiro in z mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi dovršene oblike veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegova esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70 letnici podelila naslov častnega meščana in eno od ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.
—–
Časnikarka IVANKA ANŽIČ KLEMENČIČ je po končani dekliški šoli v Ljubljani delala v odvetniški pisarni, od leta 1900 pa je v Trstu urejala ženski časopis “Slovenka” in ga razvila v moderno revijo za ženske. K sodelovanju je pritegnila predstavnika slovenske moderne Ivana Cankarja in Otona Župančiča ter narodnosocialno izobraženstvo. Ko je leta 1908 prešla k časopisu “Slovenec” v Ljubljano, je postala prva slovenska poklicna časnikarka.
Med prvo svetovno vojno je urejala “Družinsko pratiko” in ljubljansko “Slovenko” ter sodelovala pri različnih časopisih, po vojni pa je nekaj časa vodila krščansko žensko gibanje in mu začrtala napredno smer. .Sodelovala je tudi z nemškim časopisjem in med drugim za berlinsko revijo “Die Frau” napisala pregled ženskega gibanja v Jugoslaviji. Prva slovenska poklicna časnikarka Ivanka Anžič Klemenčič se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je na Prelogah pri Konjicah rodil etnolog in slovaropisec JOŽE STABEJ. Po prvi svetovni vojni je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa je deloval predvsem kot kulturni organizator. Po letu 1950 je raziskoval različna področja slovenske jezikovne in kulturne zgodovine, predvsem starejše slovaropisje. Izpisoval in raziskoval je tudi obsežne rokopisne slovarje iz 17. in 18. stoletja. Jože Stabej je s svojim delom postavil trdne temelje za zgodovinski slovar slovenskega jezika.
—–
Slikar in grafik FLORIS OBLÁK sodi med najizrazitejše umetnike iz prve generacije povojnih likovnih ustvarjalcev, ki so doštudirali na ljubljanski akademiji za upodabljajočo umetnost; leta 1951 je končal tudi specialko za grafiko. V zgodnjem obdobju sta v njegovih delih prevladovali značilna stilizacija, sicer še vedno v mejah realnosti, in estetsko občuten droben barvni nanos. Pozneje je prešel na realnejše in natančnejše oblike, ki se jim v vsebinsko različnih simbolnih povezavah pridružijo geometrijske prvine in sestavine sodobne tehnološke civilizacije. V zadnejm obdobju svojega ustvarjanja se je posvečal motiviki sarkofagov, klasičnih tihožitij ter pravoslavnih ikon. Leta 1967 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Floris Oblák se je rodil na današnji dan leta 1924 na Vrhniki.