Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1365 je bila ustanovljena dunajska univerza, ustanova, ki je pritegnila tudi večino študentov iz slovenskih dežel. Ti so do tedaj študirali v Padovi, Bologni in Ferrari. Do leta 1518 je bilo na dunajsko univerzo vpisanih 2271 slovenskih študentov. V 15. stoletju so tam študirali tudi Sigismund Herberstein, diplomat in potopisec, Matija Hvale, profesor na Dunaju in dekan artistične fakultete, Brikcij Preprost iz Celja, dunajski stolni prošt, trikrat rektor in osemkrat dekan, Tomaž Prelokar iz Celja, dekan in kancler dunajske univerze ter vzgojitelj princa Maksimilijana I.
—–
Zdravnik in diplomat GREGOR VOGLAR je v sedemdesetih letih 17. stoletja v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju in v Bologni pa medicino ter bil verjetno promoviran v Rimu. Kot mestni fizik je med drugim sodeloval pri zatiranju kuge v Pliberku, bil okrajni zdravnik v Radgoni, v Gradcu pa zdravnik svetnik. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naslov; Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg. Pozneje se je v službi ruskega carja Petra Velikega udeležil znamenite bitke pri Narvi v tako imenovani veliki nordijski vojni, bil ujet in interniran na Švedskem. Po izpustitvi je postal carjev zaupni zdravnik in deloval v moskovski medicinski upravi. Leta 1715 je prosil za razrešnico in pripotoval na Kranjsko. Gregor Voglar se je rodil na današnji dan leta 1651 v Naklem.
—–
Skladatelj in pedagog JURIJ GREGORC je na ljubljanski glasbeni akademiji študiral kompozicijo in violino, nato pa je bil vrsto let violist solist v opernem orkestru Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani ter poučeval na šoli Glasbene matice, učiteljišču in srednji glasbeni šoli, nazadnje pa na Pedagoški akademiji v Mariboru. Za njegov prvinski odnos do slovenskega ljudskega izraza je značilna meditativna, nekoliko zasanjana melodika, ki najmočneje deluje v počasnih spevnih stavkih. Jurij Gregorc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.
—–
Gledališka igralka BERTA UKMAR je že v srednji šoli nastopala in režirala, leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. Rodila se je na današnji dan leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
M: Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1365 je bila ustanovljena dunajska univerza, ustanova, ki je pritegnila tudi večino študentov iz slovenskih dežel. Ti so do tedaj študirali v Padovi, Bologni in Ferrari. Do leta 1518 je bilo na dunajsko univerzo vpisanih 2271 slovenskih študentov. V 15. stoletju so tam študirali tudi Sigismund Herberstein, diplomat in potopisec, Matija Hvale, profesor na Dunaju in dekan artistične fakultete, Brikcij Preprost iz Celja, dunajski stolni prošt, trikrat rektor in osemkrat dekan, Tomaž Prelokar iz Celja, dekan in kancler dunajske univerze ter vzgojitelj princa Maksimilijana I.
—–
Zdravnik in diplomat GREGOR VOGLAR je v sedemdesetih letih 17. stoletja v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju in v Bologni pa medicino ter bil verjetno promoviran v Rimu. Kot mestni fizik je med drugim sodeloval pri zatiranju kuge v Pliberku, bil okrajni zdravnik v Radgoni, v Gradcu pa zdravnik svetnik. Leta 1694 mu je avstrijski cesar Leopold I. podelil plemiški naslov; Voglar si je izbral ime Carbonarius de Wiessenegg. Pozneje se je v službi ruskega carja Petra Velikega udeležil znamenite bitke pri Narvi v tako imenovani veliki nordijski vojni, bil ujet in interniran na Švedskem. Po izpustitvi je postal carjev zaupni zdravnik in deloval v moskovski medicinski upravi. Leta 1715 je prosil za razrešnico in pripotoval na Kranjsko. Gregor Voglar se je rodil na današnji dan leta 1651 v Naklem.
—–
Skladatelj in pedagog JURIJ GREGORC je na ljubljanski glasbeni akademiji študiral kompozicijo in violino, nato pa je bil vrsto let violist solist v opernem orkestru Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani ter poučeval na šoli Glasbene matice, učiteljišču in srednji glasbeni šoli, nazadnje pa na Pedagoški akademiji v Mariboru. Za njegov prvinski odnos do slovenskega ljudskega izraza je značilna meditativna, nekoliko zasanjana melodika, ki najmočneje deluje v počasnih spevnih stavkih. Jurij Gregorc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.
—–
Gledališka igralka BERTA UKMAR je že v srednji šoli nastopala in režirala, leta 1945 pa se je – po vrnitvi iz taborišča Auschwitz – zapisala gledališču. Nastopila je v prvi predstavi obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sodelovala s tržaškim radiem in režirala v amaterskih društvih, nato je bila deset let v ptujskem gledališču, po zaprtju le-tega pa je odšla v novogoriško. Tam je oblikovala kar dvesto petdeset vlog in igrala v približno štiri tisoč predstavah. Rodila se je na današnji dan leta 1920 v kraju Kopriva na Krasu.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
M: Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov