Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOSIP GODINA, eden izmed prvih slovenskih časnikarskih poročevalcev s Tržaškega, je v slovensko javno življenje stopil z izdajo Koledarčka za leto 1853 in drobno publikacijo o cesarju Francu Jožefu. Napisal je tudi obsežno zgodovino Trsta; sicer nekritično, vendar pomembno, saj je v njej kot prvi Slovenec polemiziral z italijanskimi zgodovinarji. Josip Godina se je rodil na današnji dan leta 1808 v Trstu.
—–
PRIMOŽA RAMOVŠA uvrščajo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega.
V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
DUŠAN PIRJEVEC, zgodovinar, teoretik in publicist, se je med študijem razvil v literarnega znanstvenika empirično-historične smeri in se odmikal od revolucionarne ideologije. Raziskoval je slovensko moderno in njene zveze s svetovno književnostjo. V javnosti so močno odmevale njegove kritike in polemike, še zlasti polemiki z Dobrico Čosićem o narodnostnem vprašanju in s sodelavci revije Perspektive o njihovi idejni in kulturni usmeritvi. Ž: Razvil je tezo o zavrtem gibanju slovenskega naroda ter jo povezal z razlago strukturno-razvojnih značilnosti slovenske literature. S svojimi pogledi je imel velik vpliv na mlajše literarne teoretike, kritike in publiciste, zastopniki vladajoče ideologije in del tradicionalno usmerjene humanistične inteligence pa so ga ostro zavračali. Dušan Pirjevec se je rodil na današnji dan leta 1921 v Solkanu.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOSIP GODINA, eden izmed prvih slovenskih časnikarskih poročevalcev s Tržaškega, je v slovensko javno življenje stopil z izdajo Koledarčka za leto 1853 in drobno publikacijo o cesarju Francu Jožefu. Napisal je tudi obsežno zgodovino Trsta; sicer nekritično, vendar pomembno, saj je v njej kot prvi Slovenec polemiziral z italijanskimi zgodovinarji. Josip Godina se je rodil na današnji dan leta 1808 v Trstu.
—–
PRIMOŽA RAMOVŠA uvrščajo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega.
V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
DUŠAN PIRJEVEC, zgodovinar, teoretik in publicist, se je med študijem razvil v literarnega znanstvenika empirično-historične smeri in se odmikal od revolucionarne ideologije. Raziskoval je slovensko moderno in njene zveze s svetovno književnostjo. V javnosti so močno odmevale njegove kritike in polemike, še zlasti polemiki z Dobrico Čosićem o narodnostnem vprašanju in s sodelavci revije Perspektive o njihovi idejni in kulturni usmeritvi. Ž: Razvil je tezo o zavrtem gibanju slovenskega naroda ter jo povezal z razlago strukturno-razvojnih značilnosti slovenske literature. S svojimi pogledi je imel velik vpliv na mlajše literarne teoretike, kritike in publiciste, zastopniki vladajoče ideologije in del tradicionalno usmerjene humanistične inteligence pa so ga ostro zavračali. Dušan Pirjevec se je rodil na današnji dan leta 1921 v Solkanu.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov