Rudeži so bili rodbina slovenskih graščakov iz Ribnice na Dolenjskem v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Anton Rudež, se je seznanil s Zoisovim krogom in Jernej Kopitar ga je pritegnil k zbiranju ljudske dediščine in slovarskemu delu. Izobraženost in gospodarska uspešnost sta prekrili njegov neplemiški izvor in ga uvrstili med najuglednejše ljudi na Kranjskem. Ribniški grad je postal eno najpomembnejših shajališč uglednih literarnih in kulturnih delavcev zunaj Ljubljane.
Tudi Antonov sin, Jožef Anton Rudež, – rodil se je na današnji dan leta 1793 – se je ob podpori bogate domače knjižnice ter pod vplivom Stanka Vraza in Franceta Prešerna med drugim posvečal tudi narodopisnemu delu. Zaslovel je z razpravo o Kočevarjih, ki je postala temeljno delo za študij o njih. Po njegovi smrti se Rudeži, ki so gosdpodarili s posestjo v Ribnici, niso več toliko uveljavljali v javnem življenju, ampak so sloveli kot gospodarstveniki, zlasti gozdarski strokovnjaki. Grad z okolico so leta 1937 prodali vojski Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno pa je bil bombardiran in uničen.
—–
Grafik, risar in ilustrator GABRIJEL JUSTIN se je pri svojem delu naslanjal na tradicijo starih lesorezov in negoval linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator-lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in za revijo Tovariš. Sodi v genarcijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor
se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani
—–
Na današnji dan leta 1923 se je v Celju rodil elektrotehnik SLAVKO HODŽAR. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen v Srbijo, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski tehniški visoki šoli in pozneje tudi doktoriral. Po enoletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike je leta 1967 začel prvi v Sloveniji predavati računalništvo in nekaj let pozneje postal prvi predstojnik oddelka za računalništvo in informatiko na fakulteti za elektrotehniko.
V letih od 1978 do 1981 je bil rektor ljubljanske Univerze in v tem obdobju se je univerza raširila z desetih na dvajset članic: dotedanjim so se pridružile tri akademije, ena visoka in šest višjih šol. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Slavko Hodžar si je prizadeval tudi za uveljavljanje slovenskega jezika v stroki in tako sodeloval pri nastajanju “Slovenskega elektrotehniškega slovarja”, napisal pa je tudi več učbenikov.
—–
Ekonomist in demograf DOLFE VOGELNIK je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Visu, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov ter član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.