Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.04.2016


Slava vojvodine Kranjske, Rihard Jakopič, Rudolf Francl

ODDAJA DO NADALJNEGA NI  NA VOLJO V ZVOKOVNI OBLIKI!

Polihistor Janez Vajkard Valvazor je za uresničevanje svojega velikanskega in drznega načrta – izdajo “Slave vojvodine Kranjske” – na grad Bogenšperk pri Litiji pritegnil lepo število risarjev in bakrorezcev, slovenskih, nemških in holandskih mojstrov, ki so začeli pripravljati in tiskati zbirke bakroreznih podob. Valvazorjev lektor in sodelavec Erasmus Francisci je v 6. knjigi Slave zapisal: “Na svoje lastne stroške jih je 12. aprila 1678 poklical na grad Bogenšperk in jih tu še danes vzdržuje.”
Tako so torej na današnji dan pred 338-imi leti v bakrorezni delavnici in tiskarni v Bogenšperku priznani mojstri pod Valvazorjevim vodstvom začeli ustvarjati več kot tisoč slik in zemljevidov. So neprecenljive vrednosti, saj kažejo podobo naših krajev v zadnji četrtini 17. stoletja, torej še preden je barok predrugačil in pokvaril marsikatero starejšo cerkev, grad ali naselbino.
—–
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1869 v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, marveč tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Na tem prostoru stoji danes slikarjev celopostavni kip. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Operni pevec RUDOLF FRANCL je začel študirati v Zagrebu, a se je kmalu vrnil v Ljubljano k priznanemu pedagogu Juliju Betettu. Leta 1942 so ga Italijani zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto odpeljali v internacijo v Gonars. Po 22-ih mesecih se je vrnil in še naprej študiral pri Betettu. Leta 1944 je debitiral v ljubljanski Operi. Takoj je postal solist in kmalu glavni nosilec tenorskih vlog opernega repertoarja. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je za nekaj let odšel v beograjsko in nato še v zagrebško opero, leta 1956 pa so ga angažirali v Nemški operi v Düsseldorfu.
Po številnih gostovanjih, tudi na Japonskem in v Združenih državah Amerike, se je Rudolf Francl leta 1963 vrnil v ljubljansko opero in v njej nastopal še petnajst let. Generacije so pri njem občudovale lepoto lirskega glasu, muzikalnost, občutek za oblikovanje fraze, jasnost izraza, predvsem pa čustveno predanost in identifikacijo z operno osebo, ki jo je pel. Za svoje umetniško delo je dobil Prešernovo in Betettovo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2006 pa je postal častni meščan Ljubljane. Rudolf Francl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.04.2016


Slava vojvodine Kranjske, Rihard Jakopič, Rudolf Francl

ODDAJA DO NADALJNEGA NI  NA VOLJO V ZVOKOVNI OBLIKI!

Polihistor Janez Vajkard Valvazor je za uresničevanje svojega velikanskega in drznega načrta – izdajo “Slave vojvodine Kranjske” – na grad Bogenšperk pri Litiji pritegnil lepo število risarjev in bakrorezcev, slovenskih, nemških in holandskih mojstrov, ki so začeli pripravljati in tiskati zbirke bakroreznih podob. Valvazorjev lektor in sodelavec Erasmus Francisci je v 6. knjigi Slave zapisal: “Na svoje lastne stroške jih je 12. aprila 1678 poklical na grad Bogenšperk in jih tu še danes vzdržuje.”
Tako so torej na današnji dan pred 338-imi leti v bakrorezni delavnici in tiskarni v Bogenšperku priznani mojstri pod Valvazorjevim vodstvom začeli ustvarjati več kot tisoč slik in zemljevidov. So neprecenljive vrednosti, saj kažejo podobo naših krajev v zadnji četrtini 17. stoletja, torej še preden je barok predrugačil in pokvaril marsikatero starejšo cerkev, grad ali naselbino.
—–
Naš najpomembnejši impresonistični slikar RIHARD JAKOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1869 v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, marveč tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.
Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Na tem prostoru stoji danes slikarjev celopostavni kip. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
—–
Operni pevec RUDOLF FRANCL je začel študirati v Zagrebu, a se je kmalu vrnil v Ljubljano k priznanemu pedagogu Juliju Betettu. Leta 1942 so ga Italijani zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto odpeljali v internacijo v Gonars. Po 22-ih mesecih se je vrnil in še naprej študiral pri Betettu. Leta 1944 je debitiral v ljubljanski Operi. Takoj je postal solist in kmalu glavni nosilec tenorskih vlog opernega repertoarja. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je za nekaj let odšel v beograjsko in nato še v zagrebško opero, leta 1956 pa so ga angažirali v Nemški operi v Düsseldorfu.
Po številnih gostovanjih, tudi na Japonskem in v Združenih državah Amerike, se je Rudolf Francl leta 1963 vrnil v ljubljansko opero in v njej nastopal še petnajst let. Generacije so pri njem občudovale lepoto lirskega glasu, muzikalnost, občutek za oblikovanje fraze, jasnost izraza, predvsem pa čustveno predanost in identifikacijo z operno osebo, ki jo je pel. Za svoje umetniško delo je dobil Prešernovo in Betettovo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2006 pa je postal častni meščan Ljubljane. Rudolf Francl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.


21.04.2024

27. april - "Dobro sonce" in druge zbirke pesnika Slavka Juga (1934)

Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

26. april - Jože Ciuha (1924) eden vodilnih slovenskih slikarjev našega časa

Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

25. april - zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo (1945)

Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

24. april - Zmaga Kumer – etnomuzikologinja (1924)

Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

23.april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

22. april - Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik (1791)

Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

21. april - Josephine Zakrajšek (1904) glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov