Na današnji dan pred 773-imi leti je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih. Tistega dne je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga – v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je tradicionalni praznik mesta Ljubljane 9. maj, in sicer v spomin na leto 1945, ko je partizanska vojska osvobodila slovensko prestolnico; zavezniške države v drugi svetovni vojni pa 9. maj praznujejo kot “dan zmage nad fašizmom in nacizmom”.
—–
Na današnji dan leta 1735 se je v Ljubljani rodil nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev MARKO POHLIN. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim “Abecediko”, prvo slovensko računico “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti” in avtor nemško pisane slovnice “Kraynska grammatika”. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marka Pohlina upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preporoda.
—–
Literarni zgodovinar JOŽE POGAČNIK je leta 1963 v Zagrebu doktoriral z disertacijo o Josipu Stritarju. Pozneje je bil redni profesor na filozofski fakulteti v Novem Sadu in od leta 1992 na pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegovo poglavitno delovno področje je bila slovenska literarna zgodovina, ukvarjal pa se je tudi s primerjalnimi vprašanji, predvsem z odnosi med južnoslovanskimi književnostmi, s teorijo literature in kulture ter z razvojem slavistike. Kot samostojno raziskovalno smer je razvil primerjalno jugoslavistiko ter ji izdelal temeljna načela in metodologijo.
Pogosto je predaval v tujini in v tujih jezikih tudi precej objavljal. Med bivanjem zunaj Slovenije je vzpostavljal obojestranske literarne in kulturne zveze ter širil poznavanje slovenske litrerature v tujini. Njegov najpomembnejši dosežek na tem področju je Antologija slovenske književnosti v 30-ih knjigah, ki jo je izdala Matica srpska v Novem Sadu. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Kovôrju pri Tržiču.
—–
Ustvarjalni opus irskega književnika SAMUELA BECKETTA je bil izredno bogat: pisal je pesmi, novele, romane in radijske igre, v evropsko književnost pa se je zapisal predvsem kot kot eden glavnih predstavnikov tako imenovanega gledališča absurda. Njegovi junaki so psihološko razcepljene osebnosti, pa tudi prostor in čas dogajanja nista z ničimer določena. Svet okoli njih je mrzel in ravnodušen, to pa še bolj poudarja njihovo nemoč in izgubljenost. Beckettovo najbolj znano gledališko delo je “Čakajoč na Godota”, med proznimi deli pa zbirka novel “Več tičev kakor bičev” ter trilogija filozofskih romanov “Molloy”, “Malone umira” in “Neimenljivi”. Leta 1969 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Samuel Beckett se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Foxrocku blizu Dublina na Irskem.