Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Humanist, diplomat in škof TOMAŽ PRÉLOKAR je, kot kaže, izhajal iz nižjih družbenih slojev, saj je ob vpisu na artistično fakulteto dunajske univerze plačal znižan prispevek. Ko je dosegel profesorsko stopnjo, je odšel v Italijo in 1466. Leta v Padovi doktoriral iz prava. Okoli leta 1470 je prišel na dvor cesarja Friderika III. ter tam postal visok uradnik in cesarjev zaupnik. Opravljal je najzahtevnejše notranje- in zunanjepolitične ter diplomatske naloge v Rimu in na ogrskem dvoru, bil pa je tudi učitelj in vzgojitelj princa Maksimilijána; menda ga je naučil celo slovenščine. Leta 1477 je postal prošt v Konstanci, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, nato še v župniji svetega Štefana na Dunaju, leta 1491 pa ga je papež imenoval za škofa. Tomaž Prelokar se je rodil nekaj pred letom 1430 v Celju ali okolici, umrl pa je na današnji dan pred 520-imi leti v Konstanci v Nemčiji.
—–
Odvetnik in lutkar VITTORIO PODRECCA je po diplomi na pravni fakulteti v Padovi kot novinar in kritik deloval v Rimu in tam leta 1913 ustanovil marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca«. Prvim igram za otroke so se kmalu pridružile predstave za odrasle, večkrat varietejske s parodijami na znane estradne umetnike, z rahlo ironičnim prikazovanjem in izvirno glasbo. Gledališče je z veliko uspeha gostovalo po vsem svetu, njegova estetika pa je postala kánon in lutkarji so jo posnemali vse do konca 60-ih let prejšnjega stoletja. Posredno je vplivala tudi na lutkovno ustvarjanje na Slovenskem, zlasti po drugi svetovni vojni. Vittorio Podrecca se je rodil na današnji dan leta 1883 v Čedadu.
—–
Teolog, pripovednik in dramatik STANKO CAJNKAR se je že zgodaj pridružil mladinskemu gibanju in naprednim socialnim smerem v krščanskih vrstah. Dolga leta je deloval v vodstvu Ciril-metodijskega društva in bil odgovorni urednik njegovega glasila Nova pot. Že pred vojno je zbudila pozornost njegova drama “Potopljeni svet” o razmerju sodobnega duhovnika do cerkve in družbe. S svojo usmeritvijo in dejavnostjo je veliko prispeval k ureditvi odnosov med družbo in cerkvijo po 2. svetovni vojni. Stanko Cajnkar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Savcih pri Ormožu.
—–
JOŽE LIKAR je po diplomi na visoki šoli za trgovino in kolonialno gospodarstvo v Liègeu v Belgiji služboval na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Gradcu, leta 1924 pa je bil imenovan za tajnika in nato za direktorja hranilnice in posojilnice v Kostanjevici na Krki. Tam je bil nekaj let pozneje med ustanovitelji vinarske zadruge. Prizadeval si je za obnovo vinogradov v dolenjskem vinorodnem okolišu in za izboljšanje kakovosti dolenjskega cvička ter napisal več strokovnih publikacij, med njimi tudi »Slovenska vina, njih lepota in uporaba«. Jože Likar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lôkvah pri Gorici.
—–
Novinar SLAVKO TIRAN – rodil se je na današnji dan leta 1915 – velja za ustanovitelja športnega uredništva Radia Slovenija. Po njegovi zaslugi je namreč športna novica 19. marca leta 1949 postala redni sestavni del radijskih poročil. V petnajstih letih vodenja tega uredništva je Slavko Tiran postavil temelje, na katerih nove generacije reporterjev še danes ustvarjajo športni program našega radia.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Humanist, diplomat in škof TOMAŽ PRÉLOKAR je, kot kaže, izhajal iz nižjih družbenih slojev, saj je ob vpisu na artistično fakulteto dunajske univerze plačal znižan prispevek. Ko je dosegel profesorsko stopnjo, je odšel v Italijo in 1466. Leta v Padovi doktoriral iz prava. Okoli leta 1470 je prišel na dvor cesarja Friderika III. ter tam postal visok uradnik in cesarjev zaupnik. Opravljal je najzahtevnejše notranje- in zunanjepolitične ter diplomatske naloge v Rimu in na ogrskem dvoru, bil pa je tudi učitelj in vzgojitelj princa Maksimilijána; menda ga je naučil celo slovenščine. Leta 1477 je postal prošt v Konstanci, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, nato še v župniji svetega Štefana na Dunaju, leta 1491 pa ga je papež imenoval za škofa. Tomaž Prelokar se je rodil nekaj pred letom 1430 v Celju ali okolici, umrl pa je na današnji dan pred 520-imi leti v Konstanci v Nemčiji.
—–
Odvetnik in lutkar VITTORIO PODRECCA je po diplomi na pravni fakulteti v Padovi kot novinar in kritik deloval v Rimu in tam leta 1913 ustanovil marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca«. Prvim igram za otroke so se kmalu pridružile predstave za odrasle, večkrat varietejske s parodijami na znane estradne umetnike, z rahlo ironičnim prikazovanjem in izvirno glasbo. Gledališče je z veliko uspeha gostovalo po vsem svetu, njegova estetika pa je postala kánon in lutkarji so jo posnemali vse do konca 60-ih let prejšnjega stoletja. Posredno je vplivala tudi na lutkovno ustvarjanje na Slovenskem, zlasti po drugi svetovni vojni. Vittorio Podrecca se je rodil na današnji dan leta 1883 v Čedadu.
—–
Teolog, pripovednik in dramatik STANKO CAJNKAR se je že zgodaj pridružil mladinskemu gibanju in naprednim socialnim smerem v krščanskih vrstah. Dolga leta je deloval v vodstvu Ciril-metodijskega društva in bil odgovorni urednik njegovega glasila Nova pot. Že pred vojno je zbudila pozornost njegova drama “Potopljeni svet” o razmerju sodobnega duhovnika do cerkve in družbe. S svojo usmeritvijo in dejavnostjo je veliko prispeval k ureditvi odnosov med družbo in cerkvijo po 2. svetovni vojni. Stanko Cajnkar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Savcih pri Ormožu.
—–
JOŽE LIKAR je po diplomi na visoki šoli za trgovino in kolonialno gospodarstvo v Liègeu v Belgiji služboval na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Gradcu, leta 1924 pa je bil imenovan za tajnika in nato za direktorja hranilnice in posojilnice v Kostanjevici na Krki. Tam je bil nekaj let pozneje med ustanovitelji vinarske zadruge. Prizadeval si je za obnovo vinogradov v dolenjskem vinorodnem okolišu in za izboljšanje kakovosti dolenjskega cvička ter napisal več strokovnih publikacij, med njimi tudi »Slovenska vina, njih lepota in uporaba«. Jože Likar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lôkvah pri Gorici.
—–
Novinar SLAVKO TIRAN – rodil se je na današnji dan leta 1915 – velja za ustanovitelja športnega uredništva Radia Slovenija. Po njegovi zaslugi je namreč športna novica 19. marca leta 1949 postala redni sestavni del radijskih poročil. V petnajstih letih vodenja tega uredništva je Slavko Tiran postavil temelje, na katerih nove generacije reporterjev še danes ustvarjajo športni program našega radia.
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov