Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1698 se je v Benetkah rodil kipar FRANCESCO ROBBA. Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Mísleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela.
Najpomembnejše Robbovo delo je vsekakor “Vodnjak treh kranjskih rek” – Ljubljanice, Krke in Save – na Mestnem trgu v Ljubljani. Vodo zanj so napajali iz vodovoda, ki je bil izpod Šišenskega hriba speljan skozi Tivoli do Magistrata
Vodnjak je bil dokončan v jeseni leta 1751 in Magistrat je odredil zanj posebno stražo, ki naj bi ga čuvala noč in dan. Sicer pa je z vodnjakom povezan tudi Robbov finančni zlom, saj je slabo predvidel stroške in se je moral zadolžiti, čeprav so mu za vodnjak plačali več od prvotno dogovorjene cene. Kmalu je prodal vse svoje ljubljanske hiše in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Še ko je živel v Ljubljani, je za zagrebško cerkev Svete Katarine izdelal oltar; tja so ga prepeljali s splavom po Savi.
Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav po zalugi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.
—–
Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike je zaradi nizkih mezd in slabih delovnih razmer doseglo vrh leta 1886, ko je stavkalo že 610.000 delavcev. Na današnji dan tistega leta – torej pred 130-imi leti – se je po vsej državi začela stavka: delavci so zahtevali osemurni delovnik. Spopad med policijo in delavci v Chicagu je zahteval življenja enajstih ljudi. Na 1. kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti.
Naslednje leto so se ameriškim ob praznovanju pridružili delavci številnih držav sveta; na slovenskem ozemlju so ga praznovali že v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Borovljah in v Beljaku. Največja proslava je bila v Trstu – uradno glasilo avstrijske socialne demokracije je poročalo, da se je je udeležilo kar 20.000 ljudi.
Po drugi svetovni vojni so se prvomajske manifestacije v Jugoslaviji sprva zgledovale po sovjetskem vzorcu, pozneje so se počasi spreminjale v izlete in športne prireditve z vse manj poudarjeno politično vsebino. Po zakonu iz leta 1991 je 1. maj tudi v Republiki Sloveniji državni praznik – praznik dela.
—–
1. maj je tudi cerkveni praznik: Katoliška cerkev se tega dne spominja svetega Jožefa, Marijinega moža. Jožefov glavni praznik je sicer 19. marec, vendar je papež Pij XII. na današnji dan leta 1955 vpeljal še praznik Jožefa Delavca. Njegova utemeljitev: »1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, da naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.«
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1698 se je v Benetkah rodil kipar FRANCESCO ROBBA. Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Mísleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela.
Najpomembnejše Robbovo delo je vsekakor “Vodnjak treh kranjskih rek” – Ljubljanice, Krke in Save – na Mestnem trgu v Ljubljani. Vodo zanj so napajali iz vodovoda, ki je bil izpod Šišenskega hriba speljan skozi Tivoli do Magistrata
Vodnjak je bil dokončan v jeseni leta 1751 in Magistrat je odredil zanj posebno stražo, ki naj bi ga čuvala noč in dan. Sicer pa je z vodnjakom povezan tudi Robbov finančni zlom, saj je slabo predvidel stroške in se je moral zadolžiti, čeprav so mu za vodnjak plačali več od prvotno dogovorjene cene. Kmalu je prodal vse svoje ljubljanske hiše in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Še ko je živel v Ljubljani, je za zagrebško cerkev Svete Katarine izdelal oltar; tja so ga prepeljali s splavom po Savi.
Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav po zalugi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.
—–
Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike je zaradi nizkih mezd in slabih delovnih razmer doseglo vrh leta 1886, ko je stavkalo že 610.000 delavcev. Na današnji dan tistega leta – torej pred 130-imi leti – se je po vsej državi začela stavka: delavci so zahtevali osemurni delovnik. Spopad med policijo in delavci v Chicagu je zahteval življenja enajstih ljudi. Na 1. kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti.
Naslednje leto so se ameriškim ob praznovanju pridružili delavci številnih držav sveta; na slovenskem ozemlju so ga praznovali že v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Borovljah in v Beljaku. Največja proslava je bila v Trstu – uradno glasilo avstrijske socialne demokracije je poročalo, da se je je udeležilo kar 20.000 ljudi.
Po drugi svetovni vojni so se prvomajske manifestacije v Jugoslaviji sprva zgledovale po sovjetskem vzorcu, pozneje so se počasi spreminjale v izlete in športne prireditve z vse manj poudarjeno politično vsebino. Po zakonu iz leta 1991 je 1. maj tudi v Republiki Sloveniji državni praznik – praznik dela.
—–
1. maj je tudi cerkveni praznik: Katoliška cerkev se tega dne spominja svetega Jožefa, Marijinega moža. Jožefov glavni praznik je sicer 19. marec, vendar je papež Pij XII. na današnji dan leta 1955 vpeljal še praznik Jožefa Delavca. Njegova utemeljitev: »1. maj naj bo za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje; naj vedno znova vabi moderno družbo, da naredi tisto, kar ji še manjka do zagotovitve socialnega miru.«
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov