Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Drabósnjah pri vasi Kostanji nad Vrbskim jezerom se je na današnji dan leta 1768 rodil znani koroški ljudski pesnik in pisatelj ANDREJ ŠUSTER DRÁBOSNJAK. Bil je originalen vaški vseznalec in samouk. V svoji čudaški vnemi si je omislil svojo lastno primitivno tiskarno, zaradi katere je zanemaril kmetijo. Zanj pravijo, da je zlagal pesmi tudi med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem.
Najprej je natisnil pet svojih pesmi, največjo popularnost pa je dosegel s prevodi oziroma priredbami verskih iger kot izrazitimi primeri ljudske dramatike. Nekatere teh iger je uprizoril sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po Slovenskem in Koroškem. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega rojaka.
—–
ANTON HAFNER je bil od 12. do 15. maja 1918. leta glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk, kjer je začel pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil na dananji dan leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
—–
Zdravnik BOGDAN BRECELJ je opravil specialistični izpit iz kirurgije, poleg tega pa se je v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še iz ortopedije in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani.
Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil zavode za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Bogdan Brecelj se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres pred štirimi desetletji je bil najhujša naravna katstrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Drabósnjah pri vasi Kostanji nad Vrbskim jezerom se je na današnji dan leta 1768 rodil znani koroški ljudski pesnik in pisatelj ANDREJ ŠUSTER DRÁBOSNJAK. Bil je originalen vaški vseznalec in samouk. V svoji čudaški vnemi si je omislil svojo lastno primitivno tiskarno, zaradi katere je zanemaril kmetijo. Zanj pravijo, da je zlagal pesmi tudi med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem.
Najprej je natisnil pet svojih pesmi, največjo popularnost pa je dosegel s prevodi oziroma priredbami verskih iger kot izrazitimi primeri ljudske dramatike. Nekatere teh iger je uprizoril sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po Slovenskem in Koroškem. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega rojaka.
—–
ANTON HAFNER je bil od 12. do 15. maja 1918. leta glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk, kjer je začel pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil na dananji dan leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
—–
Zdravnik BOGDAN BRECELJ je opravil specialistični izpit iz kirurgije, poleg tega pa se je v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še iz ortopedije in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani.
Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil zavode za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Bogdan Brecelj se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres pred štirimi desetletji je bil najhujša naravna katstrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov