Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Drabósnjah pri vasi Kostanji nad Vrbskim jezerom se je na današnji dan leta 1768 rodil znani koroški ljudski pesnik in pisatelj ANDREJ ŠUSTER DRÁBOSNJAK. Bil je originalen vaški vseznalec in samouk. V svoji čudaški vnemi si je omislil svojo lastno primitivno tiskarno, zaradi katere je zanemaril kmetijo. Zanj pravijo, da je zlagal pesmi tudi med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem.
Najprej je natisnil pet svojih pesmi, največjo popularnost pa je dosegel s prevodi oziroma priredbami verskih iger kot izrazitimi primeri ljudske dramatike. Nekatere teh iger je uprizoril sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po Slovenskem in Koroškem. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega rojaka.
—–
ANTON HAFNER je bil od 12. do 15. maja 1918. leta glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk, kjer je začel pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil na dananji dan leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
—–
Zdravnik BOGDAN BRECELJ je opravil specialistični izpit iz kirurgije, poleg tega pa se je v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še iz ortopedije in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani.
Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil zavode za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Bogdan Brecelj se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres pred štirimi desetletji je bil najhujša naravna katstrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Drabósnjah pri vasi Kostanji nad Vrbskim jezerom se je na današnji dan leta 1768 rodil znani koroški ljudski pesnik in pisatelj ANDREJ ŠUSTER DRÁBOSNJAK. Bil je originalen vaški vseznalec in samouk. V svoji čudaški vnemi si je omislil svojo lastno primitivno tiskarno, zaradi katere je zanemaril kmetijo. Zanj pravijo, da je zlagal pesmi tudi med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem.
Najprej je natisnil pet svojih pesmi, največjo popularnost pa je dosegel s prevodi oziroma priredbami verskih iger kot izrazitimi primeri ljudske dramatike. Nekatere teh iger je uprizoril sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po Slovenskem in Koroškem. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega rojaka.
—–
ANTON HAFNER je bil od 12. do 15. maja 1918. leta glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk, kjer je začel pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil na dananji dan leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
—–
Zdravnik BOGDAN BRECELJ je opravil specialistični izpit iz kirurgije, poleg tega pa se je v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še iz ortopedije in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani.
Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil zavode za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Bogdan Brecelj se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres pred štirimi desetletji je bil najhujša naravna katstrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov