Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zmagi protireformacije ob koncu 16. stoletja je oblast nad šolstvom spet dobila Katoliška cerkev: protestantske šole je zaprla, učitelje pa izgnala. Vzgojo in izobraževanje v srednjih šolah so tako prevzeli jezuiti, člani reda, ki se je posvetil utrjevanju in širjenju katoliške vere. V Ljubljani so jezuiti kmalu ustanovili kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Za takratne razmere je bilo to dokaj veliko učno-vzgojno središče. Ob cerkvi svetega Jakoba so bili samostan, šolsko poslopje in konvikt, dijaški dom. V njem je bilo vedno okoli 500 dijakov. Temeljni kamen zanj so položili na današnji dan leta 1598, dokončan pa je bil štiri leta pozneje.
Jezuitski kolegiji so pedagoški in vzgojni dejavnosti pri nas dajali pečat vse do zadnjih desetletij 18. stoletja. Čeprav so bili programi teh višjih študijev univerzitetni, slušateljem niso podeljevali akademskih naslovov, saj je bil za to potreben poseben papeški ali cesarski privilegij, ki pa ga jezuiti na Slovenskem niso imeli. V drugi polovici 18. stoletja so jezuitski red razpustili, njegove srednje in višje šole pa je znova prevzela avstrijska država.
—–
Publicist in novinar GAŠPAR HENRIK MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Do leta 1925 je delal pri sovjetski tiskovni agenciji na Dunaju, nato pa so ga izgnali iz Avstrije. Ker je bil član Komunistične partije Italije, so ga oblasti večkrat aretirale, vendar pa tudi partija ni bila zadovoljna z njegovm delom, zato ga je kazensko poslala v Sovjetsko zvezo. Od tam so ga med stalinskimi čistkami poslali v Dachau, nato pa še v francosko taborišče, kjer je umrl. Kot publicist je največ pozornosti namenjal družbenopolitičnim in literarnozgodovinskim temam, posvečal pa se je tudi reševanju narodnega vprašanja Slovencev in Hrvatov v Italiji. Gašpar Henrik Martelanc je zagovarjal načelo samoodločbe, odcepitev od Italije in ustanovitev samostojnih republik
—–
Kritik, esejist in urednik MITJA MEJAK je bil na Radiu Ljubljana najprej novinar, od leta 1954 pa urednik kulturno-literarnih oddaj. Napisal je veliko dramatizacij pripovednih del za radio in televizijo. Za radijsko dramatizacijo Kosmačevega »Tantadruja« je leta 1967 dobil nagrado na tekmovanju Prix Italia. Že zgodaj se je posvetil tudi kritiki in se v 50- in 60-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil kot eden vodilnih presojevalcev sočasne slovenske besedne umetnosti. Bil je tudi prizadeven urednik izbranih del naših pesnikov in pisateljev. Mitja Mejak se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1989 je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989. Podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, so jo Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za njihovo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po zmagi protireformacije ob koncu 16. stoletja je oblast nad šolstvom spet dobila Katoliška cerkev: protestantske šole je zaprla, učitelje pa izgnala. Vzgojo in izobraževanje v srednjih šolah so tako prevzeli jezuiti, člani reda, ki se je posvetil utrjevanju in širjenju katoliške vere. V Ljubljani so jezuiti kmalu ustanovili kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Za takratne razmere je bilo to dokaj veliko učno-vzgojno središče. Ob cerkvi svetega Jakoba so bili samostan, šolsko poslopje in konvikt, dijaški dom. V njem je bilo vedno okoli 500 dijakov. Temeljni kamen zanj so položili na današnji dan leta 1598, dokončan pa je bil štiri leta pozneje.
Jezuitski kolegiji so pedagoški in vzgojni dejavnosti pri nas dajali pečat vse do zadnjih desetletij 18. stoletja. Čeprav so bili programi teh višjih študijev univerzitetni, slušateljem niso podeljevali akademskih naslovov, saj je bil za to potreben poseben papeški ali cesarski privilegij, ki pa ga jezuiti na Slovenskem niso imeli. V drugi polovici 18. stoletja so jezuitski red razpustili, njegove srednje in višje šole pa je znova prevzela avstrijska država.
—–
Publicist in novinar GAŠPAR HENRIK MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Do leta 1925 je delal pri sovjetski tiskovni agenciji na Dunaju, nato pa so ga izgnali iz Avstrije. Ker je bil član Komunistične partije Italije, so ga oblasti večkrat aretirale, vendar pa tudi partija ni bila zadovoljna z njegovm delom, zato ga je kazensko poslala v Sovjetsko zvezo. Od tam so ga med stalinskimi čistkami poslali v Dachau, nato pa še v francosko taborišče, kjer je umrl. Kot publicist je največ pozornosti namenjal družbenopolitičnim in literarnozgodovinskim temam, posvečal pa se je tudi reševanju narodnega vprašanja Slovencev in Hrvatov v Italiji. Gašpar Henrik Martelanc je zagovarjal načelo samoodločbe, odcepitev od Italije in ustanovitev samostojnih republik
—–
Kritik, esejist in urednik MITJA MEJAK je bil na Radiu Ljubljana najprej novinar, od leta 1954 pa urednik kulturno-literarnih oddaj. Napisal je veliko dramatizacij pripovednih del za radio in televizijo. Za radijsko dramatizacijo Kosmačevega »Tantadruja« je leta 1967 dobil nagrado na tekmovanju Prix Italia. Že zgodaj se je posvetil tudi kritiki in se v 50- in 60-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil kot eden vodilnih presojevalcev sočasne slovenske besedne umetnosti. Bil je tudi prizadeven urednik izbranih del naših pesnikov in pisateljev. Mitja Mejak se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1989 je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989. Podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, so jo Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za njihovo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov