Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar URBAN JARNIK je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Dolga leta je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi članki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil na današnji dan leta 1784 v Potoku v Ziljski dolini.
—–
V 13. stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za zločin z vidika cerkvenega nauka in civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od 14. stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici 17. stoletja. Čarovnice so obtoževali, da so odpadle od krščanske vere, da so s svojo krvjo podpisale pogodbo s hudičem in da po sestankih na Kleku odletijio delat škodo ljudem, živalim in poljščinam. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič
Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal na današnji dan leta 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, »da so jo po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel!«
—–
Poročnik bojne ladje SERGEJ MAŠERA je maturiral v Ljubljani, leta 1932 pa je v Dubrovniku končal pomorsko vojaško akdemijo. Aprila leta 1941 je bil topniški častnik na rušilcu »Zagreb«. Da po kapitulaciji jugoslovanske vojske ladja ne bi prišla v roke italijanskih okupatorjev, jo je 17. aprila istega leta skupaj z Markom Spasićem razstrelil v Kotorskem zalivu. Oba sta ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. Sergej Mašera se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.
—–
Gledališki in filmski režiser, igralec in pedagog JOŽE GALE je leta 1938 diplomiral na gledališkem oddelku konservatorija v Pragi in dobil prvi angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bil med prvimi člani in igralci januarja leta 1944 v Črnomlju ustanovljenega Slovenskega narodnega gledališča.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v filmskih ateljejih na Češkoslovaškem in bil nato režiser pri Triglav filmu ter v Mestnem gledališču ljubljanskem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil redni profesor in tudi rektor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V gledališču je režiral več kot petdeset del, po nekaj dokumentarnih filmih pa je posnel trilogijo »Kekec«, »Srečno, Kekec« in »Kekčeve ukane« ter »Družinski dnevnik« in »Pustoto«. Več filmov je posnel tudi zunaj Slovenije. Jože Gale se je rodil na današnji dan leta 1913 v Grosupljem.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar URBAN JARNIK je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Dolga leta je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi članki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil na današnji dan leta 1784 v Potoku v Ziljski dolini.
—–
V 13. stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za zločin z vidika cerkvenega nauka in civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od 14. stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici 17. stoletja. Čarovnice so obtoževali, da so odpadle od krščanske vere, da so s svojo krvjo podpisale pogodbo s hudičem in da po sestankih na Kleku odletijio delat škodo ljudem, živalim in poljščinam. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič
Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal na današnji dan leta 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, »da so jo po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel!«
—–
Poročnik bojne ladje SERGEJ MAŠERA je maturiral v Ljubljani, leta 1932 pa je v Dubrovniku končal pomorsko vojaško akdemijo. Aprila leta 1941 je bil topniški častnik na rušilcu »Zagreb«. Da po kapitulaciji jugoslovanske vojske ladja ne bi prišla v roke italijanskih okupatorjev, jo je 17. aprila istega leta skupaj z Markom Spasićem razstrelil v Kotorskem zalivu. Oba sta ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. Sergej Mašera se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.
—–
Gledališki in filmski režiser, igralec in pedagog JOŽE GALE je leta 1938 diplomiral na gledališkem oddelku konservatorija v Pragi in dobil prvi angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bil med prvimi člani in igralci januarja leta 1944 v Črnomlju ustanovljenega Slovenskega narodnega gledališča.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v filmskih ateljejih na Češkoslovaškem in bil nato režiser pri Triglav filmu ter v Mestnem gledališču ljubljanskem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil redni profesor in tudi rektor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V gledališču je režiral več kot petdeset del, po nekaj dokumentarnih filmih pa je posnel trilogijo »Kekec«, »Srečno, Kekec« in »Kekčeve ukane« ter »Družinski dnevnik« in »Pustoto«. Več filmov je posnel tudi zunaj Slovenije. Jože Gale se je rodil na današnji dan leta 1913 v Grosupljem.
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov