Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z razvojem proizvodnje in trgovine se je tudi na Slovenskem pokazala potreba po strokovno izšolanem kadru. Ljubljanski trgovci so zato sklenili ustanoviti trgovsko šolo in za pomoč zaprosili znanega graškega organizatorja tovrstnega izobraževanja Jakoba Mahra. Ta je leta 1834 v Ljubljani odprl trgovsko šolo z dvema oddelkoma: triletno nedeljsko šolo za vajence in pomočnike trgovske stroke ter dveletno vsakodnevno šolo za učence, ki so se šele nameravali zaposliti v trgovinski stroki.
V drugi, zahtevnejši oddelek, so sprejemali učence s končanima dvema razredoma gimnazije. Šolarji so živeli v internatu. Poleg splošnih predmetov so učitelji v tridesetih urah na teden poučevali še nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino, risanje in glasbo. Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, ki je slovela kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Avstriji, so poleg Slovencev obiskovali zlasti Italijani, Srbi in Hrvati ter posamezni gojenci iz Češke, Grčije, Ogrske in od drugod. Ob njenem največjem razcvetu leta 1909 je bilo v zavodu skoraj tristo slušateljev.
—–
Skladatelj, pianist in dirigent MARIO RIJAVEC je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev, ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov.
Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil na današnji dan leta1921 v Zagrebu.
—–
Francoski skladatelj ERIK SATIE je študiral na konservatoriju v Parizu, igral klavir po kavarnah, v srednjih letih pa je obiskoval še Scholo Cantorum. Postal je vodja skupine naprednih glasbenikov Les Six (Šesterica). Romantiki in impresionizmu se je kot skladatelj postavil po robu z jedrnatim in pogosto ironičnim glasbenim izrazom, sestavljenim iz elementov neoklasicizma, srednjeveških form, jazza in modernističnih harmonij. Znan je tudi po izzivalnih nenavadnih naslovih svojih del: na primer “Tri skladbe v obliki hruške”, “Gledanje na desno in na levo (brez očal)”, “Maša ubogih” in drugi. Erik Satie se je rodil na današnji dan pred 150-leti v Honfleuru v Franciji.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Z razvojem proizvodnje in trgovine se je tudi na Slovenskem pokazala potreba po strokovno izšolanem kadru. Ljubljanski trgovci so zato sklenili ustanoviti trgovsko šolo in za pomoč zaprosili znanega graškega organizatorja tovrstnega izobraževanja Jakoba Mahra. Ta je leta 1834 v Ljubljani odprl trgovsko šolo z dvema oddelkoma: triletno nedeljsko šolo za vajence in pomočnike trgovske stroke ter dveletno vsakodnevno šolo za učence, ki so se šele nameravali zaposliti v trgovinski stroki.
V drugi, zahtevnejši oddelek, so sprejemali učence s končanima dvema razredoma gimnazije. Šolarji so živeli v internatu. Poleg splošnih predmetov so učitelji v tridesetih urah na teden poučevali še nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino, risanje in glasbo. Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, ki je slovela kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Avstriji, so poleg Slovencev obiskovali zlasti Italijani, Srbi in Hrvati ter posamezni gojenci iz Češke, Grčije, Ogrske in od drugod. Ob njenem največjem razcvetu leta 1909 je bilo v zavodu skoraj tristo slušateljev.
—–
Skladatelj, pianist in dirigent MARIO RIJAVEC je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev, ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov.
Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil na današnji dan leta1921 v Zagrebu.
—–
Francoski skladatelj ERIK SATIE je študiral na konservatoriju v Parizu, igral klavir po kavarnah, v srednjih letih pa je obiskoval še Scholo Cantorum. Postal je vodja skupine naprednih glasbenikov Les Six (Šesterica). Romantiki in impresionizmu se je kot skladatelj postavil po robu z jedrnatim in pogosto ironičnim glasbenim izrazom, sestavljenim iz elementov neoklasicizma, srednjeveških form, jazza in modernističnih harmonij. Znan je tudi po izzivalnih nenavadnih naslovih svojih del: na primer “Tri skladbe v obliki hruške”, “Gledanje na desno in na levo (brez očal)”, “Maša ubogih” in drugi. Erik Satie se je rodil na današnji dan pred 150-leti v Honfleuru v Franciji.
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Neveljaven email naslov