Nadvojvoda Karel II., deželni knez Notranje Avstrije, je na današnji dan leta 1580 od tržaških škofov odkupil posestvo Lipico s kobilarno. To je bilo takrat zemljišče z zapuščenim vaškim dvorcem, saj so dve desetletji prej po njem pustošili Turki, za njimi pa še kuga in lakota. Že naslednje leto so tja pripeljali več žrebcev iz Španije, med njimi dragocenega andaluzijca, ki je zapustil pečat vsej pasmi lipicancev. Sicer pa so bili podlaga pasme lipicancev starodavni kraški konji, večinoma bele barve.
Od teh kónj so lipicanci podedovali svoje osnovne značilnosti: vztrajnost, moč in visok korak. Kobilarna Lipica je dosegla vrhunec razvoja v 18. stoletju. Leta 1735 so na Dunaju odprli novo jahalnico in tam prvič predstavili lipicance v klasični umetnosti jahanja. Odtlej je kobilarna Lipica oskrbovala s konji vse plemstvo in vojsko. V več kot štirih stoletjih kobilarne v Lipici je lipicanec postal in še vedno ostaja paradni in slavnostni konj, tamkajšnja šola klasičnega jahanja, dresure in vožnje s kočijo pa je znana in cenjena po vsem svetu.
—–
Kritik, literarni zgodovinar in bibliotekar JOŽE ŠIFRER se je rodil na današnji dan leta 1922 v Žabnici na Gorenjskem. Po drugi svetovni vojni je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Kranju, od leta 1976 pa je vodil rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Objavljal je gledališke in literarne recenzije, literarnozgodovinske eseje, članke o pripovednikih ter napisal dve monografiji o pisatelju Franu Saleškem Finžgarju. Uredil je tudi ustvarjalni opus brata Toneta, pesnika, ki so ga leta 1942 kot talca ustrelili v koncentracijskem taborišču Mauthausen, in sicer z naslovom »Mladost na vasi«, leta 2007 pa je izdal večerniški roman o časih zadružništva »Polje, kdo bo tebe ljubil?«. Za svoj prispevek v bibliotekarstvu je Jože Šifrer prejel Čopovo diplomo, bil pa je tudi častni član slavističnega društva Slovenije.
—–
Gledališki in filmski igralec BORIS KRALJ je leta 1952 debitiral v ljubljanski Drami in v njej igral trideset let. Od pustolovsko radoživih in trpko zasanjanih mladostnih junakov je prešel h karakternim vlogam klasičnega in sodobnega repertoarja ter ustvaril vrsto polnokrvnih ljudskih figur, pa tudi razkrojenih sodobnih antijunakov. V filmu se je uveljavil v »Dolini miru« ter z naslovno vlogo v prvem slovenskem barvnem filmu “Amandus” leta 1966. Izdal je tudi pesniško zbirko »Poslavljanja« ter knjigo »Štirje letni časi«.
Boris Kralj je že kot študent sodeloval pri Radiu Ljubljana kot recitator in interpret številnih vlog ter postal eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega časa. Leta 1990 je dobil Borštnikov prstan, nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Cerknici.
—–
Železniški predor pod sedlom Simplon oziroma pod sosednjimi obronki Monte Leoneja povezuje dolino francoske reke Rhone z dolino reke Toce v Italiji in je najkrajša povezava med Zahodno Evropo in Italijo. Dva vzporedna predora v medsebojni razdalji 17 metrov so začeli vrtati leta 1898; drugi, pomožni predor, je bil sprva namenjen prezračevanju in ohlajevanju glavnega. Pri graditvi so imeli precej težav zaradi nenadnih vdorov vode in hude vročine, saj so namerili tudi do 55 stopinj Celzija. Skoraj dvajset kilometrov dolg železniški predor »Simplon« so slovesno odprli na današnji dan pred 110-imi leti.