UROŠ KREK velja za enega naših najboljših in največkrat izvajanih sodobnih skladateljev. Leta 1947 je iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil nato dobro desetletje glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Pozneje je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bil na Glasbeni akademiji redni profesor za kompozicijo, harmonijo in kontrapunkt.
Kot skladatelj velja za izrazito klasičnega komponista, ki je v svoja dela rad vpletal folkloristične motive in jih razvijal vse do ekspresivne izraznosti. Zbiral, zapisoval in preučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja, ter posnel trinajst etnoloških in etnomuzikoloških filmov.
Najtehtnejša so njegova orkestralna in koncertantna dela (napisal jih je več kot dvajset), skladal pa je tudi komorno in solistično glasbo ter vokalno-instrumentalno in zborovsko. Glasbo je napisal tudi za filma »Lucija« in »Povest o dobrih ljudeh«. Za svoje delo je Uroš Krek prejel več priznanj, med njimi trikrat najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado.
Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član hrvaške Akademije ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Več let je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ga je imenovala za svojega častnega člana, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naslov zaslužnega profesorja. Uroš Krek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Zdravnik JANKO KOSTNAPFEL se je po internaciji v Italiji leta 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter opravljal sanitetne in politične naloge. Po koncu vojne je študiral medicino v Leningradu in Ljubljani in leta 1951 doktoriral. Nekaj časa je delal v Bosni, nato pa se je v Ljubljani specializiral iz nevropsihiatrije in leta 1972 dosegel doktorat znanosti. Delal je na Univerzitetni psihiatrični kliniki, bil redni profesor na medicinski fakulteti, stalni sodni izvedenec ter predstojnik Katedre za psihiatrijo. Preučeval je predvsem psihopatologijo borcev narodnoosvobodilne vojne ter probleme starostnikov in samomorilnost.
Janko Kostnapfel je bil član Kraljeve družbe za medicino v Londonu, častni član Slovenskega zdravniškega društva ter Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Poleg strokovno-znanstvenih člankov je po upokojitvi napisal dvanajst knjig esejističnih del in spominske proze. V njih je pokazal pristno zanimanje za človeka in njegovo vedenje, za starostnike, ki so ga še posebej zanimali že od začetka njegove zdravniške poti, pa tudi za vojno s psihološkega in filozofskega stališča. Janko Kostnapfel se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Dramaturg, publicist in prevajalec IGOR LAMPRET je študiral romanistiko in slavistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že med študijem se je uveljavil v Eksperimentalnem gledališču Glej, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je kot dramaturg, upravnik in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča v Celju sodeloval pri vrsti uprizoritev, ki so celjski ansambel v nekaj letih naredile za enega najprodornejših pri nas.
Pozneje je bil vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu ter upravnik in umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je tudi prevajalec, zlasti iz klasične in sodobne francoske, španske in poljske dramatike ter strokovnih besedil, nekaj mesecev pred smrtjo pa je izšla knjiga njegovih dramaturških esejev z naslovom »Rabe sočutja«. Za svoje delo je Igor Lampret med drugim dobil tudi Grumovo priznanje. Rodil se je na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani.