Politik in zadružni delavec VALENTINO PITTONI je v začetku devetdesetih let 19. stoletja stopil v tržaško Delavsko društvo in prevzel socialistične ideje delavskega gibanja. Leta 1902 je postal tajnik in voditelj italijanskih socialistov v Avstriji in začel izdajati časopis »Delavec«. Leto pozneje so bile na podlagi njegovega prizadevanja ustanovljene delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo. S temi se je ukvarjal tudi med prvo svetovno vojno, po njej pa je delal v zadružni centrali v Milanu. Bil je sposoben politik, dober organizator in skrben upravitelj. Valentino Pittoni se je rodil na današnji dan leta 1872 v Krminu.
—–
Prvi večji projekt arhitekta VLADIMIRJA ŠUBICA je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.
To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijánu, ki ga je imenoval za mehiškega cesarja, pomagal ohranjati prestol z vojaki-prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime «Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila ime »Meksika«.
Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 83-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.
—–
Legenda naše vokalne zabavne glasbe MARJANA DERŽAJ se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!«
Marjana Deržaj je najprej nastopala v ljubljanskih klubih, v katerih je pela tuje uspešnice, po avdiciji na ljubljanskem radiu pa se je leta 1956 začela njena dolga in uspešna glasbena pot, ki ji je pozneje upravičeno prinesla naziv »prva dama slovenske popevke«. Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.