Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1641 je bil v ljubljanski stolnici krščen ugledni slovenski polihistor JANEZ VAJKARD VALVASOR. Bil je dvanajsti od sedemnajstih otrok. Njegova rojstna hiša je bila verjetno na današnjem Starem trgu 4 v Ljubljani, kjer je bila prvotno mestna tehtnica, skladišče in mestna kruharna. Po jezuitski gimnaziji, popotovanjih po Evropi in Severni Afriki ter vojaški službi proti Turkom se je Valvasor vrnil v domovino in si kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem je uredil grafično delavnico, leta 1678 zaposlil deset domačih, nemških in nizozemskih mojstrov bakrorezcev in začel pripravljati orjaški enciklopedični opis svoje dežele. Tako je bilo leta 1689 končano več kot 3.500 strani obsegajoče delo v štirih zvezkih “Slava Vojvodine Kranjske”, opremljeno s štiriindvajsetimi prilogami in 528-imi ilustracijami.
S tem delom je skušal Valvasor doma in v svetu z besedo in s sliko prikazati svojo deželo z vsemi naravnimi in kulturnimi značilnostmi. Bil je opisovalec stanja, pa tudi raziskovalec neznanega in ustvarjalec novega znanja. Svoj največji raziskovalni uspeh je dosegel s preučevanjem kraških pojavov, predvsem presihajočega Cerkniškega jezera. Zaradi razlage mehanizma tega jezera so člani Kraljeve družbe v Londonu barona Janeza Vajkarda Valvasorja izvolili za svojega člana.
—–
Češki dirigent VÁCLAV TALICH je študiral na konservatoriju v Pragi, nato pa je kot violinist in dirigent deloval v Odesi, Tbilisiju in Pragi. Leta 1908 je prišel v Ljubljano in postal dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije. Odločal se je zlasti za dela slovenskih in slovanskih avtorjev. Dirigiral je tudi operetne predstave v Deželnem gledališču, ustanovil godalni kvartet, bil prvi kapelnik v Operi ter na splošno razširil glasbeno dejavnost v mestu in dvignil njeno raven. Po štirih letih je odšel iz Ljubljane, pozneje pa je vodil Češko filharmonijo v Pragi ter Slovaško v Bratislavi. Vaclav Talich se je rodil na današnji dan leta 1883 v Kromerižu na Češkem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je Društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog, pianist in zborovodja ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1641 je bil v ljubljanski stolnici krščen ugledni slovenski polihistor JANEZ VAJKARD VALVASOR. Bil je dvanajsti od sedemnajstih otrok. Njegova rojstna hiša je bila verjetno na današnjem Starem trgu 4 v Ljubljani, kjer je bila prvotno mestna tehtnica, skladišče in mestna kruharna. Po jezuitski gimnaziji, popotovanjih po Evropi in Severni Afriki ter vojaški službi proti Turkom se je Valvasor vrnil v domovino in si kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem je uredil grafično delavnico, leta 1678 zaposlil deset domačih, nemških in nizozemskih mojstrov bakrorezcev in začel pripravljati orjaški enciklopedični opis svoje dežele. Tako je bilo leta 1689 končano več kot 3.500 strani obsegajoče delo v štirih zvezkih “Slava Vojvodine Kranjske”, opremljeno s štiriindvajsetimi prilogami in 528-imi ilustracijami.
S tem delom je skušal Valvasor doma in v svetu z besedo in s sliko prikazati svojo deželo z vsemi naravnimi in kulturnimi značilnostmi. Bil je opisovalec stanja, pa tudi raziskovalec neznanega in ustvarjalec novega znanja. Svoj največji raziskovalni uspeh je dosegel s preučevanjem kraških pojavov, predvsem presihajočega Cerkniškega jezera. Zaradi razlage mehanizma tega jezera so člani Kraljeve družbe v Londonu barona Janeza Vajkarda Valvasorja izvolili za svojega člana.
—–
Češki dirigent VÁCLAV TALICH je študiral na konservatoriju v Pragi, nato pa je kot violinist in dirigent deloval v Odesi, Tbilisiju in Pragi. Leta 1908 je prišel v Ljubljano in postal dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije. Odločal se je zlasti za dela slovenskih in slovanskih avtorjev. Dirigiral je tudi operetne predstave v Deželnem gledališču, ustanovil godalni kvartet, bil prvi kapelnik v Operi ter na splošno razširil glasbeno dejavnost v mestu in dvignil njeno raven. Po štirih letih je odšel iz Ljubljane, pozneje pa je vodil Češko filharmonijo v Pragi ter Slovaško v Bratislavi. Vaclav Talich se je rodil na današnji dan leta 1883 v Kromerižu na Češkem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je Društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog, pianist in zborovodja ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov