Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar FRANC KRIŠTOF REISS se je rodil v drugi polovici 17. stoletja v Lipnici na Koroškem. Po poroki z vdovo mariborskega kiparja Janeza Schoya, pri katerem je bil verjetno pomočnik, je prevzel njegovo delavnico ter v njej vzgojil sina Franca Jožefa ter posinovljenca Janeza Jakoba Schoya, poznejšega graškega kiparja. Fran Krištof Reiss sodi med prve baročne kiparje na Slovenskem, ki so pri oltarjih največ pozornosti namenjali kipom in jih tako figuralno naglaševali; delal je v lesu in kamnu. Med njegovimi deli so znani kipi na portalu upravnega poslopja žičke kartuzije ter oltarji na Ptujski gori, na Svetih Gorah, v Varaždinu in Limbušu.
—–
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa. Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Aprila leta 1846 je vodstvo Južne železnice opravilo prvo poskusno vožnjo na novi progi med Mariborom in Celjem. Po dveh urah in tri četrt so bili že na pravkar zgrajenem celjskem kolodvoru. Bleiweisove »Novice« so ga primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …«
Na današnji dan pred 170-imi leti pa so ta del železniške proge odprli tudi za javni promet. Seveda je bilo slavnostno: točno opoldne sta dve okrašeni lokomotivi pripeljali vlakovno kompozicijo z gospodo z Dunaja, iz Gradca in Maribora, na vlaku pa je igrala tudi godba štajerskega regimenta. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo in veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, saj so se očitno zavedali pomena »železne ceste«, ki naj bi tudi v Celje pripeljala napredek in blaginjo.
—–
Arhitekt JOSIP CÓSTAPERÁRIA se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Krapju. Najprej je v Trstu in Gorici projektiral nekaj pomembnih stavb, od leta 1925 pa je bil zasebni arhitekt. V Ljubljani je med drugim ustvaril nekdanji Velesejem v Tivoliju, Ljubljanski Dvor (zdaj poslopje železniškega gospodarstva) in vrsto stanovanjskih hiš na ljubljanski Vrtači. Zgodnja dela arhitekta Josipa Costaperaria kažejo umirjen historicizem, poznejša pa veljajo za najvidnejše dosežke funkcionalizma v slovenski arhitekturi.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar FRANC KRIŠTOF REISS se je rodil v drugi polovici 17. stoletja v Lipnici na Koroškem. Po poroki z vdovo mariborskega kiparja Janeza Schoya, pri katerem je bil verjetno pomočnik, je prevzel njegovo delavnico ter v njej vzgojil sina Franca Jožefa ter posinovljenca Janeza Jakoba Schoya, poznejšega graškega kiparja. Fran Krištof Reiss sodi med prve baročne kiparje na Slovenskem, ki so pri oltarjih največ pozornosti namenjali kipom in jih tako figuralno naglaševali; delal je v lesu in kamnu. Med njegovimi deli so znani kipi na portalu upravnega poslopja žičke kartuzije ter oltarji na Ptujski gori, na Svetih Gorah, v Varaždinu in Limbušu.
—–
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa. Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Aprila leta 1846 je vodstvo Južne železnice opravilo prvo poskusno vožnjo na novi progi med Mariborom in Celjem. Po dveh urah in tri četrt so bili že na pravkar zgrajenem celjskem kolodvoru. Bleiweisove »Novice« so ga primerjale kar s knežjo palačo: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči vertovi bili, zdej kolodvor stoji, veličastno kot kakiga kneza poslopje …«
Na današnji dan pred 170-imi leti pa so ta del železniške proge odprli tudi za javni promet. Seveda je bilo slavnostno: točno opoldne sta dve okrašeni lokomotivi pripeljali vlakovno kompozicijo z gospodo z Dunaja, iz Gradca in Maribora, na vlaku pa je igrala tudi godba štajerskega regimenta. Domačini so gostom pripravili slavnostno kosilo in veselo nazdravljali cesarju in cesarski družini, saj so se očitno zavedali pomena »železne ceste«, ki naj bi tudi v Celje pripeljala napredek in blaginjo.
—–
Arhitekt JOSIP CÓSTAPERÁRIA se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Krapju. Najprej je v Trstu in Gorici projektiral nekaj pomembnih stavb, od leta 1925 pa je bil zasebni arhitekt. V Ljubljani je med drugim ustvaril nekdanji Velesejem v Tivoliju, Ljubljanski Dvor (zdaj poslopje železniškega gospodarstva) in vrsto stanovanjskih hiš na ljubljanski Vrtači. Zgodnja dela arhitekta Josipa Costaperaria kažejo umirjen historicizem, poznejša pa veljajo za najvidnejše dosežke funkcionalizma v slovenski arhitekturi.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov