Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in protestantski reformator PRIMOŽ TRUBAR se je rodil na današnji dan leta 1508 na Rášici pri Velikih Laščah. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, Trstu in na dunajski univerzi. Leta 1530 ga je škof Peter Bonomo posvetil v duhovnika, tri leta pozneje pa je prišel v Ljubljano za stolnega pridigarja. Z zagovarjanjem reformacijskih načel si je nakopal veliko vplivnih nasprotnikov. Leta 1540 se je umaknil k svojemu zaščitniku škofu Bonomu, sprejel mesto slovenskega pridigarja, vendar so ga znova pregnali. Dobil je ljubljanski kanonikat ter našel veliko somišljenikov, saj je bil reformaciji naklonjen tudi ljubljanski škof. Po smrti škofa Kacijanarja je moral Trubar spet v pregnanstvo. Jesen življenja je preživel v Derendingenu v Nemčiji; tam je 28. junija 1586. leta tudi umrl.
Ko je bil Primož Trubar pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno Trubarjevih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel
in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov.
—–
Pravnik, teolog in diplomat JANEZ KRSTNIK PREŠEREN se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Hrašah pri Radovljici. Bil je soustanovitelj Academie operosorum. Kot njen prvi predsednik jo je predstavil v tujini ter ji priskrbel mednarodno priznanje. Academia operosorum ali Akademija delovnih je bila ustanovljena 1693. leta v Ljubljani kot prva učena družba na Slovenskem. Spodbujala in podpirala naj bi literarna prizadevanja in dela vsako leto objavljala v posebnem zborniku. Janez Krstnik Prešeren je bil tudi med ustanovitelji Dizmove bratovščine, društva glasbenih umetnikov in ljubiteljev glasbe, ter leta 1701 filharmonične akademije v Ljubljani.
—–
V avstrijskih deželah so na današnji dan leta 1808 ustanovili deželno brambo, kajti habsburško monarhijo je znova zajel strah pred francoskim pritiskom. Brambo naj bi sestavljali vsi za boj sposobni prostovoljci med 45-im in 60-im letom starosti, ki niso služili že v armadi. Če je bilo prostovoljcev premalo, jih je posebna komisija na terenu določila kar z žrebom. Oproščeni so bili duhovniki, plemiči, uradniki, dostojanstveniki, umetniki, meščani, trgovci, obrtniki in kmetje z vsaj pol grunta.
Praviloma so vadili ob nedeljah in praznikih po službi božji, pozneje pa so namesto tega vpeljali štiritedenske orožne vaje. A kljub temu deželna bramba ni izpolnila upov; neuspehov je bila poleg slabega vodstva kriva splošna neizurjenost moštva za obsežnejše vojaške akcije, bili so slabo opremljeni in oboroženi z zastarelimi puškami. K neuspehu so veliko pripomogle tudi govorice, da bodo brambovce vtaknili v redno vojsko.
—–
Eden voditeljev dijaške projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod IVAN ENDLICHER se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Bil je navdušen privrženec jugoslovanske ideje ter dober organizator in govornik. Leta 1913 je bil zaradi političnega delovanja izključen iz gimnazije na Sušaku in se je moral vrniti v domovinsko občino Ljubljano. Po sarajevskem atentatu je bil Ivan Endlicher zaprt, na procesu proti preporodovcem decembra 1914 obsojen, leto pozneje pa je v zaporu umrl.