Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik otorinolaringolog in začetnik plastične kirurgije HAROLD DELF GILLIES je med prvo in drugo svetovno vojno delal v Veliki Britaniji in na bojiščih v Afriki ter Italiji, kjer je s sodelavci reševal življenja tudi mnogim ranjenim jugoslovanskim partizanom. Leta 1945 je osnoval center za plastično kirurgijo v Beogradu, tri leta pozneje pa dal pobudo za ustanovitev oddelka za plastično kirurgijo v Ljubljani. Zdravniki tega oddelka so se izpopolnjevali pri njegovih učencih v Veliki Britaniji. Podobni oddelki so se po Gilliesovi zaslugi razvili tudi v drugih jugoslovanskih medicinskih središčih. Leta 1957 je bil izvoljen za častnega doktorja medicinskih znanosti ljubljanske univerze. Zdravnik Harold Delf Gillies se je rodil na današnji dan leta 1882 v Dunedinu na Novi Zelandiji.
—–
Filolog in prevajalec BARTOLOMEO CALVI je prišel v stik s Slovenci, ko je v letih 1924 in 25 poučeval v Tolminu. Pozneje je bil na univerzi v Torinu lektor za slovenski jezik. Kot klasični filolog je začel raziskovati slovensko skladnjo, veliko pa je pisal tudi o slovenski književnosti. Med drugim je pozorno preučil Debevčev in Župančičev prevod 5. speva Dantejeve Božanske komedije. Tudi sam je prevajal, zlasti Cankarja, in prevodom dodajal obsežne spremne študije. Bartolomeo Calvi se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Torinu v Italiji.
—–
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow. Tu in pozneje na zagrebški akademiji je študiral slikarstvo, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
—–
FRANC ŠTURM je študij kompozicije končal na ljubljanskem konservatoriju pri Slavku Ostercu leta 1933, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval na mojstrski šoli konservatorija v Pragi. V sezoni 1939/40 je študiral dirigiranje in operno režijo v Parizu, avgusta 1943 je odšel v partizane in kmalu padel. Na začetku svoje glasbene poti je zastopal radikalni modernizem, pozneje, zlasti v partizanskih samospevih, pa se je odločil za slog, dostopnejši širšemu občinstvu. Poleg samospevov je napisal več komornih in klavirskih skladb ter kantato “De profundis” na besedilo pesnika Alojza Gradnika. Franc Šturm se je rodil na današnji dan leta1912 v Pivki.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik otorinolaringolog in začetnik plastične kirurgije HAROLD DELF GILLIES je med prvo in drugo svetovno vojno delal v Veliki Britaniji in na bojiščih v Afriki ter Italiji, kjer je s sodelavci reševal življenja tudi mnogim ranjenim jugoslovanskim partizanom. Leta 1945 je osnoval center za plastično kirurgijo v Beogradu, tri leta pozneje pa dal pobudo za ustanovitev oddelka za plastično kirurgijo v Ljubljani. Zdravniki tega oddelka so se izpopolnjevali pri njegovih učencih v Veliki Britaniji. Podobni oddelki so se po Gilliesovi zaslugi razvili tudi v drugih jugoslovanskih medicinskih središčih. Leta 1957 je bil izvoljen za častnega doktorja medicinskih znanosti ljubljanske univerze. Zdravnik Harold Delf Gillies se je rodil na današnji dan leta 1882 v Dunedinu na Novi Zelandiji.
—–
Filolog in prevajalec BARTOLOMEO CALVI je prišel v stik s Slovenci, ko je v letih 1924 in 25 poučeval v Tolminu. Pozneje je bil na univerzi v Torinu lektor za slovenski jezik. Kot klasični filolog je začel raziskovati slovensko skladnjo, veliko pa je pisal tudi o slovenski književnosti. Med drugim je pozorno preučil Debevčev in Župančičev prevod 5. speva Dantejeve Božanske komedije. Tudi sam je prevajal, zlasti Cankarja, in prevodom dodajal obsežne spremne študije. Bartolomeo Calvi se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Torinu v Italiji.
—–
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow. Tu in pozneje na zagrebški akademiji je študiral slikarstvo, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
—–
FRANC ŠTURM je študij kompozicije končal na ljubljanskem konservatoriju pri Slavku Ostercu leta 1933, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval na mojstrski šoli konservatorija v Pragi. V sezoni 1939/40 je študiral dirigiranje in operno režijo v Parizu, avgusta 1943 je odšel v partizane in kmalu padel. Na začetku svoje glasbene poti je zastopal radikalni modernizem, pozneje, zlasti v partizanskih samospevih, pa se je odločil za slog, dostopnejši širšemu občinstvu. Poleg samospevov je napisal več komornih in klavirskih skladb ter kantato “De profundis” na besedilo pesnika Alojza Gradnika. Franc Šturm se je rodil na današnji dan leta1912 v Pivki.
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov