Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kemičarka ANA KANSKY je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob” prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
——
Novinarja in publicista LADISLAVA KIAUTO so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”. V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku. Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.
——
Skladatelj JANEZ GREGORC je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.
Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:
“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”
Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank odpeljali v koncentracijsko taborišče, “Dnevnik” mlade Ane pa je postal ena najbolj branih knjig na svetu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kemičarka ANA KANSKY je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob” prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
——
Novinarja in publicista LADISLAVA KIAUTO so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”. V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku. Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.
——
Skladatelj JANEZ GREGORC je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.
Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:
“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”
Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank odpeljali v koncentracijsko taborišče, “Dnevnik” mlade Ane pa je postal ena najbolj branih knjig na svetu.
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov