Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Rečici ob Savinji rodila publicistka in narodna delavka MARIE PRISLAND. Leta 1905 je odšla v Združene države Amerike in čez deset let tam ustanovila prvo slovensko žensko podporno društvo v okviru Kranjske slovenske katoliške jednote. Leta 1926 je ustanovila še Slovensko žensko zvezo. Namen te organizacije je bil združiti Slovenke v Združenih državah Amerike, jim pomagati pri izobraževanju, širiti ameriške in slovenske ideale in pomagati članicam. Bila je predsednica in pozneje častna predsednica te zveze. Marie Prisland je med drugim napisala tudi knjigo o slovenskih naselbinah v Združenih državah Amerike z življenjepisi pomembnih ameriških Slovencev.
—–
Violinist, dirigent in pedagog ALBERT DERMELJ – ALI je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, podiplomsko pa še v Zagrebu. Tam je bil nato koncertni mojster in violinist v opernem orkestru. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v Ljubljani: najprej v opernem ansamblu in v novo ustanovljenem simfoničnem orkestru Radia Ljubljana, nato pa tri desetletja v Slovenski filharmoniji. Bil je solist in dirigent, nekaj časa celo edini koncertni mojster in tako je praktično sodeloval na vseh koncertih. Nastopal je tudi solistično in v številnih komornih zasedbah, zlasti v Ljubljanskem godalnem kvartetu in Ljubljanskem komornem triu. Igral je na cremonsko violino izdelovalca Andreasa Amatija iz leta 1720.
Na Akademiji za glasbo je bil Ali Dermelj redni profesor za violino, zasnoval pa je tudi oddelek za violo. Za svoje delo je med drugim prejel Betettovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem ter postal častni član Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Rečici ob Savinji rodila publicistka in narodna delavka MARIE PRISLAND. Leta 1905 je odšla v Združene države Amerike in čez deset let tam ustanovila prvo slovensko žensko podporno društvo v okviru Kranjske slovenske katoliške jednote. Leta 1926 je ustanovila še Slovensko žensko zvezo. Namen te organizacije je bil združiti Slovenke v Združenih državah Amerike, jim pomagati pri izobraževanju, širiti ameriške in slovenske ideale in pomagati članicam. Bila je predsednica in pozneje častna predsednica te zveze. Marie Prisland je med drugim napisala tudi knjigo o slovenskih naselbinah v Združenih državah Amerike z življenjepisi pomembnih ameriških Slovencev.
—–
Violinist, dirigent in pedagog ALBERT DERMELJ – ALI je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, podiplomsko pa še v Zagrebu. Tam je bil nato koncertni mojster in violinist v opernem orkestru. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v Ljubljani: najprej v opernem ansamblu in v novo ustanovljenem simfoničnem orkestru Radia Ljubljana, nato pa tri desetletja v Slovenski filharmoniji. Bil je solist in dirigent, nekaj časa celo edini koncertni mojster in tako je praktično sodeloval na vseh koncertih. Nastopal je tudi solistično in v številnih komornih zasedbah, zlasti v Ljubljanskem godalnem kvartetu in Ljubljanskem komornem triu. Igral je na cremonsko violino izdelovalca Andreasa Amatija iz leta 1720.
Na Akademiji za glasbo je bil Ali Dermelj redni profesor za violino, zasnoval pa je tudi oddelek za violo. Za svoje delo je med drugim prejel Betettovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem ter postal častni član Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov