V 16. stoletju so bili Turki za Evropo nevarnost, saj o krvoločnih roparjih na stari celini niso vedeli kaj dosti. Prvi, ki jih je opisal drugače in ne le kot bojevnike in roparje, je bil humanist in potopisec BENEDIKT KURIPEČIČ. O njegovem življenju je malo podatkov: rodil se je leta 1490 v Gornjem Gradu in iz listine ljubljanskega kapitlja je vidno, da je bil javni notar. Pomembnejša pa je bila njegova vloga tolmača odposlancev avstrijskega cesarja Ferdinanda I. pri sultanu v Carigradu.
Ko je leta 1530 zapustil Ljubljano, je začel pisati dnevnik, takoj po vrnitvi pa ga je v nemščini tudi izdal. Izvirnik rokopisa tega najstarejšega potopisa po Balkanu s pomembnimi zgodovinskimi, geografskimi in etnografskimi podatki se je izgubil, obstaja pa njegov prepis. Leto pozneje je Benedikt Kuripečič napisal še knjigo, v kateri je duhovito opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji, pa tudi v Nemčiji in Avstriji.
——
Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodila gledališka in filmska igralka RUŠA BOJC. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 52 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih (Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec), v “Veselih večerih” ljubljanskega radia pa je bila Ruša Bojčeva neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 je nemški esesovski akcijski oddelek v opuščeni luščilnici riža v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz Jadranskega primorja in severne Italije ter jih nato pošiljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. V Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih usmrčevali. Trupla so upepeljevali v krematoriju, ki je začel obratovati na današnji dan leta 1944i; število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč.
Ob približevanju jugoslovanske armade aprila leta 1945 Trstu so esesovci krematorij razstrelili in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1975 Rižarno razglasila za nacionalni spomenik, naslednje leto pa so na podlagi ohranjenega gradiva dva častnika esesovskega akcijskega oddelka za zločine v Rižarni v njuni odstotnosti obsodili na dosmrtno ječo.