Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ALOJZIJ KNAFELC je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov” se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej Jugoslaviji. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Alojzij Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859 v Novem mestu.
—–
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar JARO DOLAR je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanske knjižnice kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku.
Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel okrog 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Mariboru.
——
Psihiater LEV MILČINSKI je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, nato pa do konca vojne v Dachauu.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ALOJZIJ KNAFELC je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov” se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej Jugoslaviji. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Alojzij Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859 v Novem mestu.
—–
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar JARO DOLAR je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanske knjižnice kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku.
Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel okrog 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Mariboru.
——
Psihiater LEV MILČINSKI je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, nato pa do konca vojne v Dachauu.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov