Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1471 so Turki kar štirikrat vdrli na Kranjsko. Na tretjem junijskem pohodu se je 15.000 konjenikov najprej utaborilo pri Rášci in oplenilo vso bližnjo okolico. Naslednjega dne so bili že pred Ljubljano, a meščani so jih pričakali pripravljeni, saj je turški pohod naznanjal dim, ki ga je bilo videti nad gorečimi vasmi. Tako so Turki požgali le nekaj hiš v predmestju, med njimi tudi avguštinski in frančiškanski samostan; potem so se razdelili na tri skupine ter nadaljevali plenjenje po Gorenjski, Dolenjski in Savinjski dolini.
Ko je bila turška nevarnost mimo, je cesar Friderik, ki za obrambo svojih podložnikov sicer ni storil skoraj nič, z listino, izdano v Regensburgu na današnji dan leta 1471, Ljubljančanom zaukazal, naj vse hiše v predmestju, ki jih Turki niso požgali, porušijo, da jih sovražnik ob naslednjih obleganjih mesta ne bi mogel uporabljati za oporišča. Od tedaj je bilo dovoljeno graditi le znotraj mestnega obzidja.
—–
Komediograf in prigodniški pisatelj JAKA ŠTOKA je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan leta 1867 na Kontovelu pri Trstu.
—–
Prva strokovna šola v Ljubljani je bila šola za mehanike pri jezuitskem kolegiju; pomočnike in mojstre je poučeval graditelj ljubljanskega prekopa Gabrijel Gruber. Leta 1818 so šolo preimenovali v obrtno-industrijsko. V drugi polovici 19. stoletja je začela Avstrija v industrijsko razvitejših mestih ustanavljati državne obrtne šole. Zanjo se je potegoval tudi ljubljanski občinski svet in na današnji dan pred 140-imi leti prosil dunajsko ministrstvo za šolstvo, naj mestu dovoli ustanoviti državno obrtno šolo. Prošnja je bila najprej zavrnjena, po večkratnih zagotovilih, da je Ljubljana tudi denarno sposobna sama vzdrževati takšno šolo, pa je mesto leta 1888 le dobilo dovoljenje za ustanovitev državne obrtne šole.
—–
Petrologinja (strokovnjakinja za kamnoslovje) LJUDMILA DOLÁR MANTUÁNI se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Diplomirala in doktorirala je v Ljubljani, leta 1940 pa je postala docentka za petrografijo in optično raziskovanje mineralov in kamnin na ljubljanski univerzi. Izpopolnjevala se je na številnih univerzah v Evropi in Kanadi. Objavila je 65 razprav in člankov o rudninah in kamninah Slovenije, Avstrije in Kanade. Ljudmila Dolar Mantuani je bila med drugim znanstvena sodelavka kanadske univerze v Vancouvru in znanstvena svetnica pri komisiji za hidroelektriko v Torontu v Kanadi.
—–
V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno so bili med slovenskimi športniki daleč najuspešnejši telovadci, vendar pa so tudi v drugih panogah začeli dosegati pomembnejše rezultate. Tako je na današnji dan pred 90-imi leti Marija Križ postavila svetovni rekord v metu diska. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1471 so Turki kar štirikrat vdrli na Kranjsko. Na tretjem junijskem pohodu se je 15.000 konjenikov najprej utaborilo pri Rášci in oplenilo vso bližnjo okolico. Naslednjega dne so bili že pred Ljubljano, a meščani so jih pričakali pripravljeni, saj je turški pohod naznanjal dim, ki ga je bilo videti nad gorečimi vasmi. Tako so Turki požgali le nekaj hiš v predmestju, med njimi tudi avguštinski in frančiškanski samostan; potem so se razdelili na tri skupine ter nadaljevali plenjenje po Gorenjski, Dolenjski in Savinjski dolini.
Ko je bila turška nevarnost mimo, je cesar Friderik, ki za obrambo svojih podložnikov sicer ni storil skoraj nič, z listino, izdano v Regensburgu na današnji dan leta 1471, Ljubljančanom zaukazal, naj vse hiše v predmestju, ki jih Turki niso požgali, porušijo, da jih sovražnik ob naslednjih obleganjih mesta ne bi mogel uporabljati za oporišča. Od tedaj je bilo dovoljeno graditi le znotraj mestnega obzidja.
—–
Komediograf in prigodniški pisatelj JAKA ŠTOKA je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan leta 1867 na Kontovelu pri Trstu.
—–
Prva strokovna šola v Ljubljani je bila šola za mehanike pri jezuitskem kolegiju; pomočnike in mojstre je poučeval graditelj ljubljanskega prekopa Gabrijel Gruber. Leta 1818 so šolo preimenovali v obrtno-industrijsko. V drugi polovici 19. stoletja je začela Avstrija v industrijsko razvitejših mestih ustanavljati državne obrtne šole. Zanjo se je potegoval tudi ljubljanski občinski svet in na današnji dan pred 140-imi leti prosil dunajsko ministrstvo za šolstvo, naj mestu dovoli ustanoviti državno obrtno šolo. Prošnja je bila najprej zavrnjena, po večkratnih zagotovilih, da je Ljubljana tudi denarno sposobna sama vzdrževati takšno šolo, pa je mesto leta 1888 le dobilo dovoljenje za ustanovitev državne obrtne šole.
—–
Petrologinja (strokovnjakinja za kamnoslovje) LJUDMILA DOLÁR MANTUÁNI se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Diplomirala in doktorirala je v Ljubljani, leta 1940 pa je postala docentka za petrografijo in optično raziskovanje mineralov in kamnin na ljubljanski univerzi. Izpopolnjevala se je na številnih univerzah v Evropi in Kanadi. Objavila je 65 razprav in člankov o rudninah in kamninah Slovenije, Avstrije in Kanade. Ljudmila Dolar Mantuani je bila med drugim znanstvena sodelavka kanadske univerze v Vancouvru in znanstvena svetnica pri komisiji za hidroelektriko v Torontu v Kanadi.
—–
V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno so bili med slovenskimi športniki daleč najuspešnejši telovadci, vendar pa so tudi v drugih panogah začeli dosegati pomembnejše rezultate. Tako je na današnji dan pred 90-imi leti Marija Križ postavila svetovni rekord v metu diska. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov