Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tiskar in založnik JANEZ JURIJ HEPTNER se je rodil okoli leta 1724. Nekaj let je v Ljubljani vodil tiskarno; večina njegovih latinskih, nemških in slovenskih del je bila verske vsebine, tiskal pa je tudi latinska gimnazijska izvestja in uradne tiskovine. Po Heptnerjevi smrti je njegova vdova Marija Terezija vodila podjetje do leta 1765, ko se je poročila z Janezom Friderikom Egerjem, začetnikom tiskarske rodbine, ki je nato v Ljubljani delovala več kot sto let.
—–
Gledališki igralec, režiser in publicist ANTON DANILO, s pravim imenom Anton Cerar, velja za enega najbolj vsestranskih ustvarjalcev slovenskega gledališča. Rodil se je na današnji dan leta 1858 v Ljubljani. Od preloma stoletij do prve svetovne vojne je organiziral skoraj vse igralske turneje v poletnih mesecih. Te so bile pomembna priložnost za iskanje amaterjev na podeželju ter narodnobuditeljska in narodnoobrambna spodbuda za Slovence v nemškutarskih krajih tedanje Avstrije.
Že pred prvo svetovno vojno se je lotil režije, v letih 1914 in 1915 pa je bil upravni in umetniški vodja ter režiser in igralec Malega gledališča, kulturne ustanove, ki so jo odprli namesto tedaj zaprtega osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani. Oblikoval je več kot 700 vlog in režiral več kot 50 del. Anton Cerar Danilo je že pred prvo svetovno vojno posnel nekaj gramofonskih plošč.Za svoje umetniško delo je dobil več državnih odlikovanj in postal častni meščan Ljubljane.
—–
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta triglavska koča na Prodih pod Triglavom. 1871. leta sta jo zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja 1893. leta, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico.
Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva, je bilo na današnji dan leta 1894. Ko so se gostje in udeleženci slovesnosti z vozovi pripeljali v Bohinjsko Belo – tedaj še ni bilo bohinjske železnice – so jih sprejeli s streljanjem z možnarji in “nežne roke”, kakor je zapisal kronist, “so jih obsipale s cvetjem”.
—–
HARMENSZOON van RIJN REMBRANDT velja za enega največjih likovnih umetnikov na sploh in za najpomembnejšega nizozemskega slikarja ter grafika. V zgodnjem obdobju je ustvarjal v izrazito baročnem slogu, z bogatimi, toplimi barvami (značilen je zlatorumen ton podob), pozneje pa z umirjenejšim koloritom in z vse globljo psihološko analizo in poduhovljenostjo, predvsem pa je mojstrsko obvladoval igro svetlobe. Ohranjenih je približno 700 njegovih slik, 200 jedkanic in 800 risb. Vsebine so biblijske, bajeslovne, manj je pokrajin in tihožitij, med številnimi portreti pa je kar okoli sto avtoportretov. Harmenszoon van Rijn Rembrandt se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Leidnu na Nizozemskem.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tiskar in založnik JANEZ JURIJ HEPTNER se je rodil okoli leta 1724. Nekaj let je v Ljubljani vodil tiskarno; večina njegovih latinskih, nemških in slovenskih del je bila verske vsebine, tiskal pa je tudi latinska gimnazijska izvestja in uradne tiskovine. Po Heptnerjevi smrti je njegova vdova Marija Terezija vodila podjetje do leta 1765, ko se je poročila z Janezom Friderikom Egerjem, začetnikom tiskarske rodbine, ki je nato v Ljubljani delovala več kot sto let.
—–
Gledališki igralec, režiser in publicist ANTON DANILO, s pravim imenom Anton Cerar, velja za enega najbolj vsestranskih ustvarjalcev slovenskega gledališča. Rodil se je na današnji dan leta 1858 v Ljubljani. Od preloma stoletij do prve svetovne vojne je organiziral skoraj vse igralske turneje v poletnih mesecih. Te so bile pomembna priložnost za iskanje amaterjev na podeželju ter narodnobuditeljska in narodnoobrambna spodbuda za Slovence v nemškutarskih krajih tedanje Avstrije.
Že pred prvo svetovno vojno se je lotil režije, v letih 1914 in 1915 pa je bil upravni in umetniški vodja ter režiser in igralec Malega gledališča, kulturne ustanove, ki so jo odprli namesto tedaj zaprtega osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani. Oblikoval je več kot 700 vlog in režiral več kot 50 del. Anton Cerar Danilo je že pred prvo svetovno vojno posnel nekaj gramofonskih plošč.Za svoje umetniško delo je dobil več državnih odlikovanj in postal častni meščan Ljubljane.
—–
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta triglavska koča na Prodih pod Triglavom. 1871. leta sta jo zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja 1893. leta, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico.
Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva, je bilo na današnji dan leta 1894. Ko so se gostje in udeleženci slovesnosti z vozovi pripeljali v Bohinjsko Belo – tedaj še ni bilo bohinjske železnice – so jih sprejeli s streljanjem z možnarji in “nežne roke”, kakor je zapisal kronist, “so jih obsipale s cvetjem”.
—–
HARMENSZOON van RIJN REMBRANDT velja za enega največjih likovnih umetnikov na sploh in za najpomembnejšega nizozemskega slikarja ter grafika. V zgodnjem obdobju je ustvarjal v izrazito baročnem slogu, z bogatimi, toplimi barvami (značilen je zlatorumen ton podob), pozneje pa z umirjenejšim koloritom in z vse globljo psihološko analizo in poduhovljenostjo, predvsem pa je mojstrsko obvladoval igro svetlobe. Ohranjenih je približno 700 njegovih slik, 200 jedkanic in 800 risb. Vsebine so biblijske, bajeslovne, manj je pokrajin in tihožitij, med številnimi portreti pa je kar okoli sto avtoportretov. Harmenszoon van Rijn Rembrandt se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Leidnu na Nizozemskem.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Neveljaven email naslov