ALFRED ŠERKO je leta 1904 na dunajski univerzi končal študij filozofije, pet let pozneje pa še študij medicine. Sprva je deloval na psihiatrični kliniki v Münchnu, leta 1919 pa se je v Pragi habilitiral za nevrologijo in psihiatrijo. Jeseni istega leta je bil imenovan za rednega profesorja nevrologije in psihiatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Poleg strokovnih sestavkov, ki jih je objavljal v nemških revijah, je napisal slovenska učbenika anatomije in fiziologije živčevja. Alfred Šerko se je rodil na današnji dan leta 1879 v Cerknici.
—–
Slikar in grafik BOŽIDAR JAKAC je študiral na akademiji v Pragi, nato pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od 1943. leta je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Izvoljen je bil tudi za člana AVNOJ-a. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.
Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodnejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.
—–
Norveški politik in diplomat TRYGVE HALDVAN LIE je bil najprej odvetnik, v letih pred drugo svetovno vojno pravosodni in gospodarski minister, med njo pa zunanji minister norveške vlade v izgnanstvu. Februarja leta 1946 je bil na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v Londonu izbran za njenega prvega generalnega sekretarja.
V obdobju svojega mandata je organiziral odhod sovjetskih sil iz severnega Irana, se ukvarjal z izralesko krizo, leta 1950 pa je poslal čete Združenih narodov na pomoč Republiki Koreji, v katero so vdrle sile Severne Koreje. Zato je bil pozneje tarča ostrih napadov Sovjetske zveze, v konflikte pa je prihajal tudi z Združenimi državami Amerike. Ker so bile zaradi tega njegove posredniške vloge močno omejene, je novembra leta 1952 odstopil. V rojstni Norveški je pozneje vodil še dve ministrstvi: za industrijo in za trgovino. Prvi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Trygve Haldvan Lie se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Grogudu na Norveškem.