Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt HERMAN HUS je pripadal prvemu rodu arhitektov iz Vurnikove in Plečnikove šole. Ukvarjal se je tudi z arhitekturno publicistiko in pedagoškim delom. Sodi med pomembnejše arhitekte slovenskega funkcionalizma. Njegova zgodnja dela nosijo pečat ekspresionizma in nove stvarnosti, zlasti hotela Stara pošta v Kranju in Park na Bledu, oba iz leta 1929. Po vojni je med drugim izdelal regulacijski načrt za Novo mesto in preuredil tamkajšnji grad Grm za potrebe kmetijske šole. Herman Hus se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Sindikalni delavec in politik JANKO RUDOLF se je v narodnoosvobodilno vojno vključil leta 1941. Med drugim je bil politični komisar Ljubljanske brigade in komandant 18. divizije; januarja leta 1945 je bil hudo ranjen. Od leta 1947 je deloval v sindikatih ter bil do leta 1978 v vseh mandatih poslanec slovenske skupščine. Bil je tudi predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1914 na Križu pri Komendi.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan leta 1937 sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Púštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
——
Na današnji dan pred 70-imi leti so v Jugoslaviji sprejeli splošni zakon o zadrugah. Zadružništvo je bilo opredeljeno kot “opora državi pri izvajanju državnega gospodarskega načrta in pri krepitvi zveze delovnih množic dežele in mesta”. Leta 1946 je bilo v Sloveniji 881 zadrug, od tega največ kmetijskih, posebno živinorejskih. Razvejena je bila tudi mreža nabavno-prodajnih zadrug, imenovanih “naproze”. S kmetijskim zadružništvom je nova oblast skušala doseči preoblikovanje kmetijstva po socialističnih načelih, z naprozami pa je želela nastopati na trgu in omejiti zasebno trgovino, zlasti na drobno.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Arhitekt HERMAN HUS je pripadal prvemu rodu arhitektov iz Vurnikove in Plečnikove šole. Ukvarjal se je tudi z arhitekturno publicistiko in pedagoškim delom. Sodi med pomembnejše arhitekte slovenskega funkcionalizma. Njegova zgodnja dela nosijo pečat ekspresionizma in nove stvarnosti, zlasti hotela Stara pošta v Kranju in Park na Bledu, oba iz leta 1929. Po vojni je med drugim izdelal regulacijski načrt za Novo mesto in preuredil tamkajšnji grad Grm za potrebe kmetijske šole. Herman Hus se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Sindikalni delavec in politik JANKO RUDOLF se je v narodnoosvobodilno vojno vključil leta 1941. Med drugim je bil politični komisar Ljubljanske brigade in komandant 18. divizije; januarja leta 1945 je bil hudo ranjen. Od leta 1947 je deloval v sindikatih ter bil do leta 1978 v vseh mandatih poslanec slovenske skupščine. Bil je tudi predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1914 na Križu pri Komendi.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan leta 1937 sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Púštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
——
Na današnji dan pred 70-imi leti so v Jugoslaviji sprejeli splošni zakon o zadrugah. Zadružništvo je bilo opredeljeno kot “opora državi pri izvajanju državnega gospodarskega načrta in pri krepitvi zveze delovnih množic dežele in mesta”. Leta 1946 je bilo v Sloveniji 881 zadrug, od tega največ kmetijskih, posebno živinorejskih. Razvejena je bila tudi mreža nabavno-prodajnih zadrug, imenovanih “naproze”. S kmetijskim zadružništvom je nova oblast skušala doseči preoblikovanje kmetijstva po socialističnih načelih, z naprozami pa je želela nastopati na trgu in omejiti zasebno trgovino, zlasti na drobno.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov