Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnik in mecen JAKOB SCHELL se je rodil na današnji dan leta 1652 v Sterzingu pri Innsbrucku. Na Kranjsko in v Ljubljano je prišel zaradi gospodarsko vedno pomembnejše lege dežele in mesta v trgovini med Trstom in notranjostjo. Njegova vključitev v gospodarsko življenje Kranjske je prinesla precejšnjo poživitev, hkrati pa je z usmeritvijo k Trstu nakazal smer prihodnjega gospodarskega razvoja na tem ozemlju. Bil je brez potomstva, zato je veliko daroval različnim cerkvam in samostanskim skupnostim. Dal je denar za izdelavo marmornega oltarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi in kupil dragocene svečnike zanjo. Prispeval je tudi denar za obnovo in prezidavo cerkve v Kamniku in kupil bron za nove zvonove v cerkvi svetega Jakoba.
Za Ljubljano je bilo njegovo najpomembnejše darilo pomoč pri graditvi uršulinske cerkve in samostana ter z njima povezani ustanovitvi prve dekliške šole, ki je bila 170 let edina te vrste. Bogastvo in darežljivost sta Jakobu Schellu leta 1696 prinesla plemiški naslov – von Schellenburg, kranjski deželni stanovi pa so mu podelili deželanstvo. Po njegovi smrti je Schelenburgova vdova iz zapuščine zgradila bolnišnico za vojake v Ljubljani in dom za invalide na Ptuju. Ustanovila je tudi sklade, ki so pomagali študirati revnim otrokom in upravljala premoženje tako, da je vse ostajalo na Kranjskem.
—–
Na današnji dan leta 1667 se je v Ljubljani rodil skladatelj JANEZ BERTOLD HÖFFER. Glasbeno se je najprej izobraževal pri ljubljanskih jezuitih, nato pa v Salzburgu in na Dunaju. Ko je delal v Ljubljani kot pravnik, so se pri njem zbirali ljubitelji glasbe in muzicirali. Prvo znano takšno srečanje je bilo marca leta 1700. Prav ti ljubitelji so pod njegovim vodstvom leto pozneje v Ljubljani ustanovili društvo “Academia philharmonicorum”. Janez Bertold Höffer je bil vešč glasbenik, ki je obvladal več instrumentov, in tudi uspešen skladatelj.
—–
Geograf ANTON ÓBLAK je leta 1940 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in do leta 1961, ko je postal redni profesor na višji pedagoški šoli, poučeval na srednjih šolah. Ukvarjal se je z metodiko in didaktiko zemljepisnega pouka ter načrtoval in uvajal nova učila. Sestavil je žični globus za ponazarjanje kartografskih projekcij, sam ali s sodelavci napisal več skript in učbenikov zemljepisa za osnovne in strokovne šole ter izdelal ali priredil nekaj šolskih atlasov. Anton Oblak se je rodil na današnji dan leta 1914 na Drenovem Griču pri Vrhniki.
—–
Tenorist DIMITRIJ DAMJANOV je diplomiral na Visoki glasbeni šoli v Sofiji, opotem pa nastopal v operah v Varni in Sofiji. Leta 1972 je postal član ansambla ljubljanske Opere, ob tem pa je še naprej prepeval v rodni Bolgariji. Nastopal je tudi na drugih evropskih opernih odrih. Jeseni leta 1991 so ga v Londonu pred nastopom v Albert Hallu predstavili kot “prvega tenorista Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani”. Kot junaški tenor je nastopal v velikih vlogah, največ priznanj pa je dobil za vloge Cavaradossija, Otella in Radamesa. Dimitrij Damjanov, ki je do svoje smrti nastopal v ljubljanski Operi, se je rodil na današnji dan leta 1940 v kraju Tlačene v Bolgariji.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podjetnik in mecen JAKOB SCHELL se je rodil na današnji dan leta 1652 v Sterzingu pri Innsbrucku. Na Kranjsko in v Ljubljano je prišel zaradi gospodarsko vedno pomembnejše lege dežele in mesta v trgovini med Trstom in notranjostjo. Njegova vključitev v gospodarsko življenje Kranjske je prinesla precejšnjo poživitev, hkrati pa je z usmeritvijo k Trstu nakazal smer prihodnjega gospodarskega razvoja na tem ozemlju. Bil je brez potomstva, zato je veliko daroval različnim cerkvam in samostanskim skupnostim. Dal je denar za izdelavo marmornega oltarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi in kupil dragocene svečnike zanjo. Prispeval je tudi denar za obnovo in prezidavo cerkve v Kamniku in kupil bron za nove zvonove v cerkvi svetega Jakoba.
Za Ljubljano je bilo njegovo najpomembnejše darilo pomoč pri graditvi uršulinske cerkve in samostana ter z njima povezani ustanovitvi prve dekliške šole, ki je bila 170 let edina te vrste. Bogastvo in darežljivost sta Jakobu Schellu leta 1696 prinesla plemiški naslov – von Schellenburg, kranjski deželni stanovi pa so mu podelili deželanstvo. Po njegovi smrti je Schelenburgova vdova iz zapuščine zgradila bolnišnico za vojake v Ljubljani in dom za invalide na Ptuju. Ustanovila je tudi sklade, ki so pomagali študirati revnim otrokom in upravljala premoženje tako, da je vse ostajalo na Kranjskem.
—–
Na današnji dan leta 1667 se je v Ljubljani rodil skladatelj JANEZ BERTOLD HÖFFER. Glasbeno se je najprej izobraževal pri ljubljanskih jezuitih, nato pa v Salzburgu in na Dunaju. Ko je delal v Ljubljani kot pravnik, so se pri njem zbirali ljubitelji glasbe in muzicirali. Prvo znano takšno srečanje je bilo marca leta 1700. Prav ti ljubitelji so pod njegovim vodstvom leto pozneje v Ljubljani ustanovili društvo “Academia philharmonicorum”. Janez Bertold Höffer je bil vešč glasbenik, ki je obvladal več instrumentov, in tudi uspešen skladatelj.
—–
Geograf ANTON ÓBLAK je leta 1940 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in do leta 1961, ko je postal redni profesor na višji pedagoški šoli, poučeval na srednjih šolah. Ukvarjal se je z metodiko in didaktiko zemljepisnega pouka ter načrtoval in uvajal nova učila. Sestavil je žični globus za ponazarjanje kartografskih projekcij, sam ali s sodelavci napisal več skript in učbenikov zemljepisa za osnovne in strokovne šole ter izdelal ali priredil nekaj šolskih atlasov. Anton Oblak se je rodil na današnji dan leta 1914 na Drenovem Griču pri Vrhniki.
—–
Tenorist DIMITRIJ DAMJANOV je diplomiral na Visoki glasbeni šoli v Sofiji, opotem pa nastopal v operah v Varni in Sofiji. Leta 1972 je postal član ansambla ljubljanske Opere, ob tem pa je še naprej prepeval v rodni Bolgariji. Nastopal je tudi na drugih evropskih opernih odrih. Jeseni leta 1991 so ga v Londonu pred nastopom v Albert Hallu predstavili kot “prvega tenorista Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani”. Kot junaški tenor je nastopal v velikih vlogah, največ priznanj pa je dobil za vloge Cavaradossija, Otella in Radamesa. Dimitrij Damjanov, ki je do svoje smrti nastopal v ljubljanski Operi, se je rodil na današnji dan leta 1940 v kraju Tlačene v Bolgariji.
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov