Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi oktobra 1809. leta je Napoleon I. ustanovil Ilirske province, upravno enoto, ki je obsegala dele nekdaj avstrijskega in beneškega ozemlja ter Dubrovniško republiko; glavno mesto je bila Ljubljana. Ilirske province so razpadle štiri leta pozneje z avstrijsko vojaško zasedbo. Z mirovnimi sporazumi ob koncu napoleonskih vojn je to ozemlje v celoti dobilo avstrijsko cesarstvo in na današnji dan lpred 200 leti je njegov večji del uradno postal državnopravna enota v habsburški monarhiji. Imenovala se je Ilirsko kraljestvo, tudi Ilirija, in je obsegala kranjsko, beljaško in celovško okrožje, Čedad, Gradiščansko, Goriško, Trst, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko in del Hrvaške na desnem bregu Save. Zadnjikrat je bilo Ilirsko kraljestvo kot državnopravna enota omenjeno v oktroirani ustavi leta 1849.
—–
MIHAEL ŠTRUKELJ, po delovanju v tujini in iz literature poznan kot Strukelj, je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 v novi tehniški visoki šoli v Helsinklh. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri gradnji mostov pa je bil v tedanji svetovni konici. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most preko reke Oulu na Finskem, s katerim je že vidno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil na današnji dan leta 1851 v Logu pod Mangartom.
—-
Na današnji dan leta 1912 se je v Šmarju pri Jelšah rodil zborovodja in glasbeni pedagog EGON KUNEJ. Leta 1936 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral na oddelkih za orgle in dirigiranje, nato pa je do druge svetovne vojne poučeval na gimnaziji v Šibeniku. Tam je organiziral mladinski mešani zbor »Kólo« in ustanovil glasbeno šolo. Od leta 1945 je bil kot ravnatelj glasbene šole, organizator koncertnega življenja ter soustanovitelj mladinskega pevskega festivala med najvidnejšimi glasbenimi osebnostmi v Celju. S celjskim Komornim moškim zborom, ki ga je vodil več kot petnajst let, je dosegel zavidanja vredne uspehe doma in v tujini: leta 1957 in 1963 si je s pevci pripel naziv najboljšega amaterskega pevskega zbora na svetu. Egon Kunej je leta 1960 prejel Prešernovo nagrado.
—–
Operni in koncertni pevec LADKO KOROŠEC se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi. Obiskoval je dramsko šolo ter poklicno nastopal v ljubljanski Drami. Po letu 1941, ko je bil angažiran v Operi, je bil trideset let eden njenih najpomembnejših solistov. Bil je odličen igralec in pevec z izjemno dikcijo, interpretiral pa je predvsem komične vloge. Ustvaril je več kot sto različnih vodilnih vlog. Kot Kecal v Smetanovi Prodani nevesti je nastopil kar 416- krat. Ladko Korošec je za svoje delo trikrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1988 pa še Bettetovo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sredi oktobra 1809. leta je Napoleon I. ustanovil Ilirske province, upravno enoto, ki je obsegala dele nekdaj avstrijskega in beneškega ozemlja ter Dubrovniško republiko; glavno mesto je bila Ljubljana. Ilirske province so razpadle štiri leta pozneje z avstrijsko vojaško zasedbo. Z mirovnimi sporazumi ob koncu napoleonskih vojn je to ozemlje v celoti dobilo avstrijsko cesarstvo in na današnji dan lpred 200 leti je njegov večji del uradno postal državnopravna enota v habsburški monarhiji. Imenovala se je Ilirsko kraljestvo, tudi Ilirija, in je obsegala kranjsko, beljaško in celovško okrožje, Čedad, Gradiščansko, Goriško, Trst, celotno Istro, nekdanje ogrsko Primorje z Reko in del Hrvaške na desnem bregu Save. Zadnjikrat je bilo Ilirsko kraljestvo kot državnopravna enota omenjeno v oktroirani ustavi leta 1849.
—–
MIHAEL ŠTRUKELJ, po delovanju v tujini in iz literature poznan kot Strukelj, je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 v novi tehniški visoki šoli v Helsinklh. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri gradnji mostov pa je bil v tedanji svetovni konici. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most preko reke Oulu na Finskem, s katerim je že vidno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil na današnji dan leta 1851 v Logu pod Mangartom.
—-
Na današnji dan leta 1912 se je v Šmarju pri Jelšah rodil zborovodja in glasbeni pedagog EGON KUNEJ. Leta 1936 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral na oddelkih za orgle in dirigiranje, nato pa je do druge svetovne vojne poučeval na gimnaziji v Šibeniku. Tam je organiziral mladinski mešani zbor »Kólo« in ustanovil glasbeno šolo. Od leta 1945 je bil kot ravnatelj glasbene šole, organizator koncertnega življenja ter soustanovitelj mladinskega pevskega festivala med najvidnejšimi glasbenimi osebnostmi v Celju. S celjskim Komornim moškim zborom, ki ga je vodil več kot petnajst let, je dosegel zavidanja vredne uspehe doma in v tujini: leta 1957 in 1963 si je s pevci pripel naziv najboljšega amaterskega pevskega zbora na svetu. Egon Kunej je leta 1960 prejel Prešernovo nagrado.
—–
Operni in koncertni pevec LADKO KOROŠEC se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zagorju ob Savi. Obiskoval je dramsko šolo ter poklicno nastopal v ljubljanski Drami. Po letu 1941, ko je bil angažiran v Operi, je bil trideset let eden njenih najpomembnejših solistov. Bil je odličen igralec in pevec z izjemno dikcijo, interpretiral pa je predvsem komične vloge. Ustvaril je več kot sto različnih vodilnih vlog. Kot Kecal v Smetanovi Prodani nevesti je nastopil kar 416- krat. Ladko Korošec je za svoje delo trikrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1988 pa še Bettetovo.
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov