Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj WOLFGANG STRICCIUS se je rodil okoli leta 1570 v Hannovru. Najprej je poučeval glasbo v Kremsu ter v Celovcu, v letih od 1580 do 92 pa je bil kantor stanovske šole v Ljubljani. Je edini med protestantskimi glasbeniki na Kranjskem, čigar dela so se ohranila. Njegove skladbe dokazujejo, da je na glasbeni repertoar reformacije na Slovenskem kljub tesni povezanosti z nemškimi severnimi deželami vplivala tudi italijanska renesansa. Ljubljanska zbirka skladatelja Wolfganga Stricciusa iz leta 1588 zajema 21 pesmi za deški zbor, pet let poznejša pa 26 skladb s povečini posvetnimi besedili za zbor moških in deških glasov.
—–
Benetke oziroma Beneška republika so si poleg številnih bližnjih in daljnih ozemelj v drugi polovici 13. stoletja podredile tudi mesta ob zahodni istrski obali Poreč, Koper, Izolo, Piran, Rovinj in Pulj in jim gospodovale več kot pet stoletij. Na današnji dan leta 1584 (torej pred 432-imi leti) pa je bilo v Kopru ustanovljeno apelacijsko sodišče za beneško Istro, na čelu z mestnim županom in kapitanom ter ob sodelovanju dveh sodnikov. S tem je Koper dejansko postal glavno mesto Istre.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan leta 1925 v Vipavi.
—–
V začetku avgusta leta 1962 (torej pred 54-imi leti) se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo, da so lahko jugoslovanski državljani zakonito prišli do deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili. Do 10.000 dinarjev deviz so lahko državljani kupili za pošiljanje pomoči sorodnikom v tujino, za plačilo sodnih in drugih taks v tujini ter za druge osebne potrebe.
Več deviz od predpisanega zneska je po avgustu leta 1962 Narodna banka smela prodati tudi strokovnjakom, ki so sodelovali na mednarodnih srečanjih, državljanom, ki so morali na zdravljenje v tujino, in tistim, ki so za svojo bolezen potrebovali posebna zdravila.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj WOLFGANG STRICCIUS se je rodil okoli leta 1570 v Hannovru. Najprej je poučeval glasbo v Kremsu ter v Celovcu, v letih od 1580 do 92 pa je bil kantor stanovske šole v Ljubljani. Je edini med protestantskimi glasbeniki na Kranjskem, čigar dela so se ohranila. Njegove skladbe dokazujejo, da je na glasbeni repertoar reformacije na Slovenskem kljub tesni povezanosti z nemškimi severnimi deželami vplivala tudi italijanska renesansa. Ljubljanska zbirka skladatelja Wolfganga Stricciusa iz leta 1588 zajema 21 pesmi za deški zbor, pet let poznejša pa 26 skladb s povečini posvetnimi besedili za zbor moških in deških glasov.
—–
Benetke oziroma Beneška republika so si poleg številnih bližnjih in daljnih ozemelj v drugi polovici 13. stoletja podredile tudi mesta ob zahodni istrski obali Poreč, Koper, Izolo, Piran, Rovinj in Pulj in jim gospodovale več kot pet stoletij. Na današnji dan leta 1584 (torej pred 432-imi leti) pa je bilo v Kopru ustanovljeno apelacijsko sodišče za beneško Istro, na čelu z mestnim županom in kapitanom ter ob sodelovanju dveh sodnikov. S tem je Koper dejansko postal glavno mesto Istre.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan leta 1925 v Vipavi.
—–
V začetku avgusta leta 1962 (torej pred 54-imi leti) se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo, da so lahko jugoslovanski državljani zakonito prišli do deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili. Do 10.000 dinarjev deviz so lahko državljani kupili za pošiljanje pomoči sorodnikom v tujino, za plačilo sodnih in drugih taks v tujini ter za druge osebne potrebe.
Več deviz od predpisanega zneska je po avgustu leta 1962 Narodna banka smela prodati tudi strokovnjakom, ki so sodelovali na mednarodnih srečanjih, državljanom, ki so morali na zdravljenje v tujino, in tistim, ki so za svojo bolezen potrebovali posebna zdravila.
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Neveljaven email naslov