Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kamnosek MIHAEL KUŠA se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami, umivalniki in okviri) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.
Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan leta 1699 v Ljubljani.
—–
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan pred 120-imi leti. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti
delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
—–
Botanik ERNEST MAYER je študiral v Ljubljani, leta 1946 pa doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na biotehnični fakluteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstevni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskve z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk.
Leta 1952 je objavil temeljno delo novejše slovenske floristike “Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja”, z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze. Med nagradami in priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, sta tudi Kidričeva nagrada in red republike s srebrnim vencem. Ernest Mayer se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zgornjem Tuhinju.
——
Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN se je rodil na današnji dan leta 1928 v Žireh. Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega absurda. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kamnosek MIHAEL KUŠA se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami, umivalniki in okviri) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.
Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan leta 1699 v Ljubljani.
—–
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan pred 120-imi leti. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti
delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
—–
Botanik ERNEST MAYER je študiral v Ljubljani, leta 1946 pa doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na biotehnični fakluteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstevni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskve z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk.
Leta 1952 je objavil temeljno delo novejše slovenske floristike “Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja”, z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze. Med nagradami in priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, sta tudi Kidričeva nagrada in red republike s srebrnim vencem. Ernest Mayer se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zgornjem Tuhinju.
——
Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN se je rodil na današnji dan leta 1928 v Žireh. Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega absurda. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov