Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan leta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravstvenem stanju v Ljubljančanov. Od leta 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
——
Na današnji dan leta 1891 se je v Piranu rodil biolog LJUDEVIT KUŠČER. Diplomiral in doktoriral je na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Novem mestu rodila literarna zgodovinarka MARJETA VASIČ. Leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni bila nekaj let v časnikarskih službah, leta 1956 pa je doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po izpopolnjevanju v Franciji je do leta 1978 na filozofski fakulteti predavala francosko književnost, bila pa je tudi predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Objavljala je razprave in spremne študije o francoskih piscih 19. in 20. stoletja, urejala izbore ter podrobneje raziskovala eksistencializem in dela Alberta Camusa. Marjeta Vasič je tudi prevajala literarne, znanstvene in filozofske spise.
—–
Scenograf, oblikovalec lutk in režiser SAŠA KUMP se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Bil je scenograf in tehnični vodja Prešernovega gledališča v Kranju in je zanj ustvaril več kot 200 scenografij. Od leta 1960 je delal tudi kot scenograf, kostumograf in lutkovni mentor oziroma režiser pri slovenskih gledaliških skupinah na avstrijskem Koroškem. Kot oblikovalec je Saša Kump uporabljal močne barve, iz geometrije izpeljano stilizacijo in izvirne tehnološke rešitve lutk in scene ter oblikoval svojevrstno likovno dramaturgijo lutkovnega gledališča.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan leta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravstvenem stanju v Ljubljančanov. Od leta 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
——
Na današnji dan leta 1891 se je v Piranu rodil biolog LJUDEVIT KUŠČER. Diplomiral in doktoriral je na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Novem mestu rodila literarna zgodovinarka MARJETA VASIČ. Leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni bila nekaj let v časnikarskih službah, leta 1956 pa je doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po izpopolnjevanju v Franciji je do leta 1978 na filozofski fakulteti predavala francosko književnost, bila pa je tudi predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Objavljala je razprave in spremne študije o francoskih piscih 19. in 20. stoletja, urejala izbore ter podrobneje raziskovala eksistencializem in dela Alberta Camusa. Marjeta Vasič je tudi prevajala literarne, znanstvene in filozofske spise.
—–
Scenograf, oblikovalec lutk in režiser SAŠA KUMP se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Bil je scenograf in tehnični vodja Prešernovega gledališča v Kranju in je zanj ustvaril več kot 200 scenografij. Od leta 1960 je delal tudi kot scenograf, kostumograf in lutkovni mentor oziroma režiser pri slovenskih gledaliških skupinah na avstrijskem Koroškem. Kot oblikovalec je Saša Kump uporabljal močne barve, iz geometrije izpeljano stilizacijo in izvirne tehnološke rešitve lutk in scene ter oblikoval svojevrstno likovno dramaturgijo lutkovnega gledališča.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov