Vojaški poveljnik IVAN UNGNAD izvira iz stare fevdalne rodbine, s sedežem na gradu Ženek na avstrijskem Koroškem; tam se je na današnji dan leta 1493 tudi rodil. Kot fevdalec je bil lastnik in zakupnik številnih posesti ter nekaterih rudnikov na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem. Kot vladarjev uradnik in vojak je leta 1525 postal celjski glavar in vicedom, nekaj pozneje štajerski deželni glavar, nato vrhovni poveljnik spodnje- in notranjeavstrijskih dežel ter leta 1553 še vrhovni poveljnik Hrvaške in Slavonske krajine.
Sodeloval je v številnih bojih proti Turkom, leta 1555 pa se je odpovedal vsem vojaškom in upravnim funcijam ter odšel na Wűrttenberško, kjer je postal svetovalec vojvode Krištofa. Ivan Ungnad je bil strog luteranec, prepričan, da bi k širitvi južnoslovanskega protestantskega gibanja – in s tem k pokristjanjevanju muslimanov – pripomogla uporaba tiska. Leta 1561 je na Trubarjevo pobudo v Urachu ustanovil “Biblijski zavod”, ki naj bi tiskal slovenske in hrvaške protestantske knjige. Do Ungnadove smrti jih je izšlo 39, od teh štiri v slovenščini.
—–
Lepega avgustovskega večera na današnji dan leta 1934 se je nad vasico Ženavlje na Goričkem nenadoma pojavil balon. Vaščani so bili presenečeni, a starejši so že vedeli, da je to “lüftbalon”; podobnega so opazovali pred štirimi desetletji, ko je na večji višini preletel njihov kraj. Ta pa je letel sumljivo nizko in potnika v balonu sta, ko sta zagledala vaščane, spustila vrv in oni so ju potegnili na njivo med buče in mladi fižol.
“Balonarja” sta bila belgijska znanstvenika, ki sta vzletela tistega jutra ob šestih zjutraj in nato do višine 16.000 metrov raziskovala različne meteorološke pojave. Toda neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in po štirinajstih urah sta zasilno pristala v Ženavljah.
Domačini so ju lepo sprejeli, pogostili in prenočili. Naslednja dneva sta pospravljala balon in ga odpeljala v Ljubljano, od tam pa z letalom v Zagreb in naprej na Dunaj. V Zagrebu ju je odlikoval sam jugoslovanski kralj Aleksander, ženaveljskemu šolskemu upravitelju, pri katerem sta nekaj dni preživala balonarja, pa se je z medaljo zahvalil tudi belgijski kralj Leopold. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem so več dni poročali evropsko časopisje in radijske postaje, celo ameriške.
V spomin na ta dogodek pred 82-imi leti so v Ženavljah ob koncu prejšnjega stoletja blizu kraja zasilnega pristanka belgijskega balona postavili bronast spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci, h kateri sodijo Ženavlje, pa si je prav 18. avgust izbrala za svoj praznik.