Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju.
Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
—–
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zagorju ob Savi rodil politik in pisatelj JANEZ VIPOTNIK. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral gradbeništvo, leta 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve in Cankarjeve brigade ter komisar 15. divizije in 7. korpusa, s katerim je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. Po vojni je bil med drugim predsednik Zveze slovenske mladine, minister v vladi Ljudske republike Slovenije, zvezni minister za kulturo, predsednik Socialistične zveze delovnega ljustva , glavni urednik časnika Delo ter generalni direktor in predsednik skupščine Radiotelevizije Ljubljana. V leposlovnih delih Janeza Vipotnika prevladuje tematika narodnoosvobodilnega boja, pisal pa je tudi za mladino. Prejel je Župančičevo in Kajuhovo nagrado.
—–
Čete petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedle Češkoslovaško in strle tako imenovano praško pomlad. Ta je bila naraven odziv češkoslovaških komunistov na večletno krizo birokratskega stalinističnega režima predsednika Antonina Nôvotnega. Vojaške intervencije ni zahtevalo češkoslovaško partijsko ali državno vodstvo, odločitev zanjo so brez vednosti Češkoslovaške sprejeli v Moskvi. Sovjetski voditelji so namreč Čehom očitali, da se obračajo proti Zahodu in da bodo njihove liberalne reforme ogrozile stabilnost političnega sistema v Vzhodni Evropi.
V zgodovini odnosov med socialističnimi državami je imela zasedba Češkoslovaške leta 1968 izredno velik pomen, saj je bila prva odkrita agresija na suvereno socialistično državo in zanjo ni bilo niti formalnega opravičila. Da bi upravičila takšna dejanja, je Sovjetska zveza izsilila sprejetje nove doktrine o omejeni suverenosti držav članic varšavskega sporazuma.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju.
Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
—–
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zagorju ob Savi rodil politik in pisatelj JANEZ VIPOTNIK. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral gradbeništvo, leta 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve in Cankarjeve brigade ter komisar 15. divizije in 7. korpusa, s katerim je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. Po vojni je bil med drugim predsednik Zveze slovenske mladine, minister v vladi Ljudske republike Slovenije, zvezni minister za kulturo, predsednik Socialistične zveze delovnega ljustva , glavni urednik časnika Delo ter generalni direktor in predsednik skupščine Radiotelevizije Ljubljana. V leposlovnih delih Janeza Vipotnika prevladuje tematika narodnoosvobodilnega boja, pisal pa je tudi za mladino. Prejel je Župančičevo in Kajuhovo nagrado.
—–
Čete petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedle Češkoslovaško in strle tako imenovano praško pomlad. Ta je bila naraven odziv češkoslovaških komunistov na večletno krizo birokratskega stalinističnega režima predsednika Antonina Nôvotnega. Vojaške intervencije ni zahtevalo češkoslovaško partijsko ali državno vodstvo, odločitev zanjo so brez vednosti Češkoslovaške sprejeli v Moskvi. Sovjetski voditelji so namreč Čehom očitali, da se obračajo proti Zahodu in da bodo njihove liberalne reforme ogrozile stabilnost političnega sistema v Vzhodni Evropi.
V zgodovini odnosov med socialističnimi državami je imela zasedba Češkoslovaške leta 1968 izredno velik pomen, saj je bila prva odkrita agresija na suvereno socialistično državo in zanjo ni bilo niti formalnega opravičila. Da bi upravičila takšna dejanja, je Sovjetska zveza izsilila sprejetje nove doktrine o omejeni suverenosti držav članic varšavskega sporazuma.
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov