Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju.
Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
—–
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zagorju ob Savi rodil politik in pisatelj JANEZ VIPOTNIK. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral gradbeništvo, leta 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve in Cankarjeve brigade ter komisar 15. divizije in 7. korpusa, s katerim je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. Po vojni je bil med drugim predsednik Zveze slovenske mladine, minister v vladi Ljudske republike Slovenije, zvezni minister za kulturo, predsednik Socialistične zveze delovnega ljustva , glavni urednik časnika Delo ter generalni direktor in predsednik skupščine Radiotelevizije Ljubljana. V leposlovnih delih Janeza Vipotnika prevladuje tematika narodnoosvobodilnega boja, pisal pa je tudi za mladino. Prejel je Župančičevo in Kajuhovo nagrado.
—–
Čete petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedle Češkoslovaško in strle tako imenovano praško pomlad. Ta je bila naraven odziv češkoslovaških komunistov na večletno krizo birokratskega stalinističnega režima predsednika Antonina Nôvotnega. Vojaške intervencije ni zahtevalo češkoslovaško partijsko ali državno vodstvo, odločitev zanjo so brez vednosti Češkoslovaške sprejeli v Moskvi. Sovjetski voditelji so namreč Čehom očitali, da se obračajo proti Zahodu in da bodo njihove liberalne reforme ogrozile stabilnost političnega sistema v Vzhodni Evropi.
V zgodovini odnosov med socialističnimi državami je imela zasedba Češkoslovaške leta 1968 izredno velik pomen, saj je bila prva odkrita agresija na suvereno socialistično državo in zanjo ni bilo niti formalnega opravičila. Da bi upravičila takšna dejanja, je Sovjetska zveza izsilila sprejetje nove doktrine o omejeni suverenosti držav članic varšavskega sporazuma.