Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju.
Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
—–
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zagorju ob Savi rodil politik in pisatelj JANEZ VIPOTNIK. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral gradbeništvo, leta 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve in Cankarjeve brigade ter komisar 15. divizije in 7. korpusa, s katerim je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. Po vojni je bil med drugim predsednik Zveze slovenske mladine, minister v vladi Ljudske republike Slovenije, zvezni minister za kulturo, predsednik Socialistične zveze delovnega ljustva , glavni urednik časnika Delo ter generalni direktor in predsednik skupščine Radiotelevizije Ljubljana. V leposlovnih delih Janeza Vipotnika prevladuje tematika narodnoosvobodilnega boja, pisal pa je tudi za mladino. Prejel je Župančičevo in Kajuhovo nagrado.
—–
Čete petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedle Češkoslovaško in strle tako imenovano praško pomlad. Ta je bila naraven odziv češkoslovaških komunistov na večletno krizo birokratskega stalinističnega režima predsednika Antonina Nôvotnega. Vojaške intervencije ni zahtevalo češkoslovaško partijsko ali državno vodstvo, odločitev zanjo so brez vednosti Češkoslovaške sprejeli v Moskvi. Sovjetski voditelji so namreč Čehom očitali, da se obračajo proti Zahodu in da bodo njihove liberalne reforme ogrozile stabilnost političnega sistema v Vzhodni Evropi.
V zgodovini odnosov med socialističnimi državami je imela zasedba Češkoslovaške leta 1968 izredno velik pomen, saj je bila prva odkrita agresija na suvereno socialistično državo in zanjo ni bilo niti formalnega opravičila. Da bi upravičila takšna dejanja, je Sovjetska zveza izsilila sprejetje nove doktrine o omejeni suverenosti držav članic varšavskega sporazuma.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju.
Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
—–
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zagorju ob Savi rodil politik in pisatelj JANEZ VIPOTNIK. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral gradbeništvo, leta 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve in Cankarjeve brigade ter komisar 15. divizije in 7. korpusa, s katerim je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. Po vojni je bil med drugim predsednik Zveze slovenske mladine, minister v vladi Ljudske republike Slovenije, zvezni minister za kulturo, predsednik Socialistične zveze delovnega ljustva , glavni urednik časnika Delo ter generalni direktor in predsednik skupščine Radiotelevizije Ljubljana. V leposlovnih delih Janeza Vipotnika prevladuje tematika narodnoosvobodilnega boja, pisal pa je tudi za mladino. Prejel je Župančičevo in Kajuhovo nagrado.
—–
Čete petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedle Češkoslovaško in strle tako imenovano praško pomlad. Ta je bila naraven odziv češkoslovaških komunistov na večletno krizo birokratskega stalinističnega režima predsednika Antonina Nôvotnega. Vojaške intervencije ni zahtevalo češkoslovaško partijsko ali državno vodstvo, odločitev zanjo so brez vednosti Češkoslovaške sprejeli v Moskvi. Sovjetski voditelji so namreč Čehom očitali, da se obračajo proti Zahodu in da bodo njihove liberalne reforme ogrozile stabilnost političnega sistema v Vzhodni Evropi.
V zgodovini odnosov med socialističnimi državami je imela zasedba Češkoslovaške leta 1968 izredno velik pomen, saj je bila prva odkrita agresija na suvereno socialistično državo in zanjo ni bilo niti formalnega opravičila. Da bi upravičila takšna dejanja, je Sovjetska zveza izsilila sprejetje nove doktrine o omejeni suverenosti držav članic varšavskega sporazuma.
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov