Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bibliotekar FRANZ XAVER WILDE je bil od leta 1788 profesor na liceju v Ljubljani in hkrati prvi kustos licejske knjižnice. Revidiral in uredil je knjižni fond, sestavil prvi popis knjig in pozneje še prvi knjižnični splošni katalog. Leta 1807 je licejska knjižnica dobila pravico do obveznega izvoda vseh tiskov v deželi Kranjski. Pred prihodom Francozov dve leti pozneje je zapustil Ljubljano in postal profesor na dunajski univerzi. Franz Xaver Wilde se je rodil na današnji dan leta 1752 v kraju Viélkie Karlovice na Poljskem.
—–
Slikar, grafik in scenograf AVGUST ČERNIGOJ se je rodil na današnji dan leta 1898 v Trstu. Šolal se je v Trstu in Münchnu, diplomiral na likovni akademji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino.
Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najvidnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Operni pevec RAJKO KORITNIK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Lozícah v Vipavski dolini. Kmalu po debiju je prevzel večji del tenorskega repertoarja v ljubljanski Operi. V skoraj tri desetletja dolgi karieri je pel v 72-ih glavnih vlogah. Z lepo barvo glasu in belkantistično tehniko se je še posebno odlikoval v italijanskih in francoskih operah ter verističnih opernih delih. Dolgoletni prvak ljubljanske Opere Rajko Koritnik je leta 1982 prejel nagrado mesta Ljubljana, deset let pozneje pa še Betettovo nagrado.
—–
Dramatik in pisatelj DOMINIK SMOLE je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram.
Leta 1961 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bibliotekar FRANZ XAVER WILDE je bil od leta 1788 profesor na liceju v Ljubljani in hkrati prvi kustos licejske knjižnice. Revidiral in uredil je knjižni fond, sestavil prvi popis knjig in pozneje še prvi knjižnični splošni katalog. Leta 1807 je licejska knjižnica dobila pravico do obveznega izvoda vseh tiskov v deželi Kranjski. Pred prihodom Francozov dve leti pozneje je zapustil Ljubljano in postal profesor na dunajski univerzi. Franz Xaver Wilde se je rodil na današnji dan leta 1752 v kraju Viélkie Karlovice na Poljskem.
—–
Slikar, grafik in scenograf AVGUST ČERNIGOJ se je rodil na današnji dan leta 1898 v Trstu. Šolal se je v Trstu in Münchnu, diplomiral na likovni akademji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino.
Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najvidnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Operni pevec RAJKO KORITNIK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Lozícah v Vipavski dolini. Kmalu po debiju je prevzel večji del tenorskega repertoarja v ljubljanski Operi. V skoraj tri desetletja dolgi karieri je pel v 72-ih glavnih vlogah. Z lepo barvo glasu in belkantistično tehniko se je še posebno odlikoval v italijanskih in francoskih operah ter verističnih opernih delih. Dolgoletni prvak ljubljanske Opere Rajko Koritnik je leta 1982 prejel nagrado mesta Ljubljana, deset let pozneje pa še Betettovo nagrado.
—–
Dramatik in pisatelj DOMINIK SMOLE je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram.
Leta 1961 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov