Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1857 se je v Ívanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj FRANC IVANÓCY. Leta 1882 je v Budimpešti končal bogoslovje in nato doktoriral iz teme “Sveto pismo in klinopisni spomeniki”. Po nekaj letih poučevanja je bil 1893. imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. S članki v madžarskih časopisih je deloval proti družbenemu in narodnostnemu zatiranju Slovencev.
Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova “Kronika tišinske župnije” je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik OTMAR PIRKMAJER. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga Nemci leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil 1945. v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, na pet let lahkega prisilnega dela in na zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
——
Gledališki režiser in igralec DRAGO POGORELEC, znan tudi pod psevdonimom Karus, se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil med drugim na doberdobskem bojišču, po njej pa častnik generala Maistra v bojih pri Velikovcu. Igrati in režirati je začel leta 1923 v Šentjakobskem gledališču. Zrežiral je več kot 60 uprizoritev, kot igralec pa je najpogosteje upodabljal like iz Cankarjevih del. Več kot deset let je bil umetniški vodja in vzgojitelj šentjakobske gledališke šole. Pred drugo svetovno vojno je Drago Pogorelec – Karus igral in režiral tudi na ljubljanskem radiu.
——-
Novinar in družbenopolitični delavec DRAGO SELIGER je leta 1952 diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu, štiri leta pozneje pa še na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih po drugi svetovni vojni je poklicno deloval v Zvezi mladine Slovenije, nato je bil med drugim glavni urednik Radia Ljubljana, direktor Radiotelevizije Ljubljana, poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glavni urednik časnika Delo. Nepoklicno je urejal revijo Borec, bil predsednik Slovenske izseljenske matice ter glavni urednik njene revije Rodna gruda, v javnem delovanju pa se je posvečal samoorganiziranju državljanov v društvih in med izseljenci. Drago Seliger se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Vrhniki.
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov