Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7. avgusta leta 1895 so na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili stolp, ki naj bi postal zavetišče številnim obiskovalcem tega gorskega očaka. Sicer pa je bil najvišji vrh na Slovenskem osvojen že pred 238-imi leti: na današnji dan leta 1778 so se namreč nanj povzpeli štirje “srčni možje”: ranar Lovrenc Willomitzer, rudarja Matevž Kos in Luka Korošec ter lovec Štefan Rožič, najstarejši član skupine; star je bil 39 let.
24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in tretji dan na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače Ta velik Jurgovec. Tam so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice imen barona Žige Zoisa, znanstvenika Baltazarja Hacqueta, ki je leto pred njimi poskusil sam priti na vrh, a mu to ni uspelo, in začetnice svojih imen kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali.
Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu. Z njima je bil francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino. Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram. Morda je med vsemi očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil na vrh Triglava vrsto domačih in tujih ljubiteljev planin, med njimi tudi pesnika Valentina Vodnika.
—–
Izumitelj fotografije na steklo JANEZ AVGUŠTIN PUHAR je že v gimnaziji pokazal nadarjenost za narovoslovje, tehniko in za slikarstvo. Vendar je na materino željo postal duhovnik in je kaplanoval po različnih slovenskih krajih. K ukvarjanju s fotografijo ga je spodbudil izum dagerotipije –
fotografije na kovinski plošči leta 1839. Dagerotipija je imela v primerjavi s poznejšo fotografijo, ki je razvila postopke za reproduciranje originala v poljubnem številu kopij ali povečav, še veliko pomanjkljivost: omogočala je le unikatni posnetek. Puhar se je veliko ukvarjal prav s tehniko reproduciranja risb in grafik. Pri tem je uporabljal za svetlobo občutljive materiale.
Leta 1842 je izpeljal postopek heliotipije – fotografije na stekleni plošči, kar je odpiralo pot do kopiranja, povečevanja in s tem množične reprodukcije fotografije. Zaradi skromnih možnosti in šibkega zdravja pa je odnehal in svojega pionirskega dela ni zaščitil. Tako dandanes svetovna literatura priznava izum fotografije na steklo Francozu Niepcéju, čeprav je Puharju prav francoska akademija za kmetijstvo, obrt in trgovino priznala ta izum pet let pred Francozovim. Janez Avguštin Puhar se je rodil na današnji dan leta 1814 v Kranju.
—–
Agronom CIRIL JEGLIČ je študiral na Dunaju in v Zagrebu, kjer je diplomiral in se nato specializiral na tehniški visoki šoli v Berlinu. Kot pedagog, ustanovitelj in upravitelj vrtnarskih šol v Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot profesor in predstojnik katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani je vzgojil prve strokovnjake v Jugoslaviji in Sloveniji. Predaval je tudi na oddelku za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov ter prenovil alpski botanični vrt Juliana v Trenti ter zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji Potok. Pomembno Jegličevo delo v času med obema vojnama na Hrvaškem je ureditev zagrebškega Parka kralja Petra Krešimirja IV., ki so ga leta 2000 razglasili za spomenik parkovne arhitekture, ter ureditvi dela parka Maksimir in pokopališča Mirogoj. Ciril Jeglič je objavil deset knjig, pomemben pa je njegov prispevek k strokovnemu izrazoslovju. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Gabrovki.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
7. avgusta leta 1895 so na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili stolp, ki naj bi postal zavetišče številnim obiskovalcem tega gorskega očaka. Sicer pa je bil najvišji vrh na Slovenskem osvojen že pred 238-imi leti: na današnji dan leta 1778 so se namreč nanj povzpeli štirje “srčni možje”: ranar Lovrenc Willomitzer, rudarja Matevž Kos in Luka Korošec ter lovec Štefan Rožič, najstarejši član skupine; star je bil 39 let.
24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in tretji dan na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače Ta velik Jurgovec. Tam so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice imen barona Žige Zoisa, znanstvenika Baltazarja Hacqueta, ki je leto pred njimi poskusil sam priti na vrh, a mu to ni uspelo, in začetnice svojih imen kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali.
Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu. Z njima je bil francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino. Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram. Morda je med vsemi očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil na vrh Triglava vrsto domačih in tujih ljubiteljev planin, med njimi tudi pesnika Valentina Vodnika.
—–
Izumitelj fotografije na steklo JANEZ AVGUŠTIN PUHAR je že v gimnaziji pokazal nadarjenost za narovoslovje, tehniko in za slikarstvo. Vendar je na materino željo postal duhovnik in je kaplanoval po različnih slovenskih krajih. K ukvarjanju s fotografijo ga je spodbudil izum dagerotipije –
fotografije na kovinski plošči leta 1839. Dagerotipija je imela v primerjavi s poznejšo fotografijo, ki je razvila postopke za reproduciranje originala v poljubnem številu kopij ali povečav, še veliko pomanjkljivost: omogočala je le unikatni posnetek. Puhar se je veliko ukvarjal prav s tehniko reproduciranja risb in grafik. Pri tem je uporabljal za svetlobo občutljive materiale.
Leta 1842 je izpeljal postopek heliotipije – fotografije na stekleni plošči, kar je odpiralo pot do kopiranja, povečevanja in s tem množične reprodukcije fotografije. Zaradi skromnih možnosti in šibkega zdravja pa je odnehal in svojega pionirskega dela ni zaščitil. Tako dandanes svetovna literatura priznava izum fotografije na steklo Francozu Niepcéju, čeprav je Puharju prav francoska akademija za kmetijstvo, obrt in trgovino priznala ta izum pet let pred Francozovim. Janez Avguštin Puhar se je rodil na današnji dan leta 1814 v Kranju.
—–
Agronom CIRIL JEGLIČ je študiral na Dunaju in v Zagrebu, kjer je diplomiral in se nato specializiral na tehniški visoki šoli v Berlinu. Kot pedagog, ustanovitelj in upravitelj vrtnarskih šol v Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot profesor in predstojnik katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani je vzgojil prve strokovnjake v Jugoslaviji in Sloveniji. Predaval je tudi na oddelku za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov ter prenovil alpski botanični vrt Juliana v Trenti ter zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji Potok. Pomembno Jegličevo delo v času med obema vojnama na Hrvaškem je ureditev zagrebškega Parka kralja Petra Krešimirja IV., ki so ga leta 2000 razglasili za spomenik parkovne arhitekture, ter ureditvi dela parka Maksimir in pokopališča Mirogoj. Ciril Jeglič je objavil deset knjig, pomemben pa je njegov prispevek k strokovnemu izrazoslovju. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Gabrovki.
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov