Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan pred 140-imi leti so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
_——-
Botaničarka in strokovnjakinja za varstvo naravne dediščine ANGELA PISKERNIK se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Lúbniku na Koroškem. Leta 1914 je kot prva Slovenka s področja bioloških ved doktorirala na dunajski univerzi. Nato je več let v Novem mestu in Ljubljani poučevala naravoslovje. Med drugo svetovno vojno je bila v nemškem zaporu in internaciji, po vojni pa je med drugim delala na Zavodu za zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije.
Prva na Slovenskem se je poklicno ukvarjala z varstvom narave in je predlagala ustanovitev Gorske straže. Spodbudila je raziskovanje Triglavskega narodnega parka in pripomogla k njegovi ustanovitvi leta 1961. Naravovarstvene članke in razprave je objavljala v domačem in tujem tisku. Za svoje delovanje na tem področju je Angela Piskernik leta 1967 dobila mednarodno Van Tienhovnovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1939 je Muzejsko društvo v Škofji Loki v obnovljenem nekdanjem stanovanju mestnega stražnika v starem Rotovžu na Mestnem trgu slovesno odprlo svoj muzej, Več kot 900 zbranih predmetov so uredili v več skupin: cehovsko, freisinško gospostvo, narodopisni predmeti, ljudska umetnost in dela loških umetnikov. Med drugo svetovno vojno so zbirko shranili in jo po njej spet razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa je Loški muzej dobil svoje prostore na loškem gradu.
Med razstavljenimi predmeti sedmih zbirk naj omenimo le štiri baročne oltarje. Ti, tako imenovani “zlati” oltarji, so iz cerkve svete Lucije v Dražgošah, ki so jo leta 1942 Nemci požgali skupaj z vasjo. Oltarje so takrat pred uničenjem rešili; do konca vojne so bili shranjeni v drvarnici kapucinskega samostana, zdaj pa so razstavljeni v nekdanji kapeli na loškem gradu. V okvir Loškega muzeja sodita še galerija Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu in galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu v Škofji Loki.