Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov