Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 96-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
—–
Na današnji dan leta 1924 se je v Ljubljani rodil pesnik, pisatelj, urednik in publicist BAZILIJ VALENTIN. Leta 1941 je vstopil v frančiškanski red, bil pozneje mobiliziran v domobransko vojsko, maja 1945 pa se je umaknil na Koroško. V Innsbrucku in Bolzanu je študiral teologijo in filozofijo, študije pa je končal v Združenih državah Amerike in bil tam tudi posvečen. Pozneje je pastoralno delal med Slovenci v Avstraliji. V njegovih pesmih prevladuje osebna refleksivna izpoved z begunskimi, zdomskimi in religioznimi temami, to problematiko pa je Bazilij Valentin obravnaval tudi v svojih spisih.
—–
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 96-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
—–
Na današnji dan leta 1924 se je v Ljubljani rodil pesnik, pisatelj, urednik in publicist BAZILIJ VALENTIN. Leta 1941 je vstopil v frančiškanski red, bil pozneje mobiliziran v domobransko vojsko, maja 1945 pa se je umaknil na Koroško. V Innsbrucku in Bolzanu je študiral teologijo in filozofijo, študije pa je končal v Združenih državah Amerike in bil tam tudi posvečen. Pozneje je pastoralno delal med Slovenci v Avstraliji. V njegovih pesmih prevladuje osebna refleksivna izpoved z begunskimi, zdomskimi in religioznimi temami, to problematiko pa je Bazilij Valentin obravnaval tudi v svojih spisih.
—–
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov