Kipar FERDINAND GALLO je sredi 18. stoletja deloval v Celju in Posavinju. Bil je poglavitni predstavnik poznobaročne sakralne plastike na slovenskem Štajerskem. V njegovih delih se vplivi reprezntativnega severnega kiparstva prepletajo s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Razgibano oltarno arhitekturo spremlja živahna rokokojska ornamentika, značlne so tudi manieristične sloke figure, ki kažejo na graške vzore. Oltarji kiparja Ferdinanda Galla so v cerkvah na Sladki Gori, v Družmirju, na Gori Oljki nad Polzelo, v Šaleku in v Braslovčah, več njegovih del pa hrani Pokrajinski muzej v Celju.
—–
Naravoslovec in pisatelj FRAN ERJAVEC sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, pa tudi v narodopisju in opazovanju socialnega okolja. Erjavec je leta 1859 na Dunaju diplomiral iz prirodopisa in kemije ter bil pozneje profesor na realkah v Zagrebu in Gorici. Preučeval je rastlinstvo in živalstvo, zlasti mehkužce, ter o tem objavljal strokovne in poljudne članke; razvijal je tudi slovensko naravoslovno izrazje in ga uporabljal v priredbah učbenikov.
Leposlovje je pisal že v dijaških letih, posebno imenitni so tisti spisi, ki jih je pretkal z ljubeznivim humorjem in hudomušnostjo. Njegova najboljša povest je “Ni vse zlato, kar se sveti”, znameniti pa so tudi njegovi potopisi. Fran Erjavec je bil poleg Levstika najboljši stilist svoje dobe. Rodil se je na današnji dan leta 1834 v Ljubljani.
—–
MILAN ŠKERLJ je leta 1899 na Dunaju doktoriral iz prava. Najprej je delal v sodni službi, bil do leta 1918 v pravosodnem ministrstvu na Dunaju, nato pa v ministrstvu pravde v Ljubljani. Do leta 1947 je bil redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, postal pa je tudi redni član slovenske Akademije znanosti in umetnosti.. Že na Dunaju je delal na zakonodajnem področju, po prvi svetovni vojni je med drugim sodeloval pri pripravi jugoslovanskega trgovinskega zakonika, po drugi pa pri preučevanju osnutkov ustave in temeljnih zakonov v Sloveniji. Še posebno je znanstveno utemeljil menično in čekovno pravo pri nas, poleg knjižnih del pa je objavljal znanstvene razprave v uglednih domačih in tujih publikacijah. Milan Škerlj se je rodil na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1953 se je v Postojni rodil filmski kritik, publicist in scenarist SILVAN FÚRLAN. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine ter se nato izpopolnjeval v Milanu. Leta 1981 se je zaposlil v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju in pri njem ustanovil temeljno zbirko »Slovenski film«, hkrati pa pripravljal ustanovitev »Slovenske kinoteke« in leta 1997 postal njen direktor. Kritike in eseje je objavljal v strokovni reviji za film in televizijo »Ekran« (osem let je bil tudi njen glavni urednik), ter v filmskih zbornikih.
Napisal je več scenarijev za kratke in srednjemetražne dokumentarne filme, po svojem lastnem pa je leta 1998 režiral igrani dokumentarni film o prvi slovenski filmski igralki Iti Rini »Deklica s frnikulami«. Med drugim je bil tudi soustanovitelj mednarodnega kolokvija filmske teorije in kritike »Jesenska filmska šola«, ki je zunaj naših meja postala znana kot »ljubljanska filmska šola«, ter snovalec prvega umetniškega kinematografa »Kinodvor« v Ljubljani. Silvan Furlan je prejel tudi Župančičevo nagrado ter nagrado mesta Ljubljana.