Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično društvo za Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.
Njihova glavna naloga je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobne. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala osnova za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.
—–
Zavarovalni in statistični strokovnjak IVO LAH je iz matematike in fizike leta 1925 diplomiral na visoki tehniški šoli v Zagrebu. Specializiral se je v zavarovalni matematiki in bil v letih od 1921 do 1956 kot aktuar zaposlen pri socialnem zavarovanju v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter pri Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Kot vodilni jugoslovanski strokovnjak na tem področju je sodeloval pri oblikovanju odškodninskih zahtevkov ob sklepanju mirovnih pogodb z Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. V domačem in tujem tisku je objavil 119 del, med njimi teoretične razprave iz demografske statistike in zavarovalne matematike. Ivo Lah se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Štrukljevi vasi pri Cerknici.
—–
Operni pevec DANILO MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.
Letne olimpijske igre v Műnchnu pred 44-imi leti so se vpisale v zgodovino tudi z žalostnim dogodkom. Na današnji dan leta 1972 je namreč skupina skrajnežev palestinske teroristične organizacije Črni september vdrla v prostore izraelskih športnikov. Dva tekmovalca, ki sta se jim uprla, so takoj ubili, za življenja drugih devetih Izraelcev pa so Palestinci zahtevali, da iz izraelskih zaporov izpustijo dvesto soborcev. Iz Izraela so odgovorili, da se s teroristi ne nameravajo pogajati. Nemška policija je posredovala, a reševalna akcija se ni posrečila. Umrli so vsi izraelski talci, štirje palestinski teroristi in policist. Preostali štirje teroristi so bili ranjeni in so se vdali. Kljub temu žalostnemu dogodku so se olimpijske igre v Műnchnu leta 1972 nadaljevale.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično društvo za Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.
Njihova glavna naloga je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobne. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala osnova za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.
—–
Zavarovalni in statistični strokovnjak IVO LAH je iz matematike in fizike leta 1925 diplomiral na visoki tehniški šoli v Zagrebu. Specializiral se je v zavarovalni matematiki in bil v letih od 1921 do 1956 kot aktuar zaposlen pri socialnem zavarovanju v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter pri Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Kot vodilni jugoslovanski strokovnjak na tem področju je sodeloval pri oblikovanju odškodninskih zahtevkov ob sklepanju mirovnih pogodb z Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. V domačem in tujem tisku je objavil 119 del, med njimi teoretične razprave iz demografske statistike in zavarovalne matematike. Ivo Lah se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Štrukljevi vasi pri Cerknici.
—–
Operni pevec DANILO MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.
Letne olimpijske igre v Műnchnu pred 44-imi leti so se vpisale v zgodovino tudi z žalostnim dogodkom. Na današnji dan leta 1972 je namreč skupina skrajnežev palestinske teroristične organizacije Črni september vdrla v prostore izraelskih športnikov. Dva tekmovalca, ki sta se jim uprla, so takoj ubili, za življenja drugih devetih Izraelcev pa so Palestinci zahtevali, da iz izraelskih zaporov izpustijo dvesto soborcev. Iz Izraela so odgovorili, da se s teroristi ne nameravajo pogajati. Nemška policija je posredovala, a reševalna akcija se ni posrečila. Umrli so vsi izraelski talci, štirje palestinski teroristi in policist. Preostali štirje teroristi so bili ranjeni in so se vdali. Kljub temu žalostnemu dogodku so se olimpijske igre v Műnchnu leta 1972 nadaljevale.
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Neveljaven email naslov