Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar MATEVŽ LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi Primicovo Julijo, Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.
—–
Pripovednik MATEJ TONEJEC s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
—–
Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA STRNAD se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.
Zdravnik MILKO PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.
Trgovski zastopnik ALOJZ VALENČIČ se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu. Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.
—–
Zdravnik MILKO PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar MATEVŽ LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi Primicovo Julijo, Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.
—–
Pripovednik MATEJ TONEJEC s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
—–
Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA STRNAD se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.
Zdravnik MILKO PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.
Trgovski zastopnik ALOJZ VALENČIČ se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu. Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.
—–
Zdravnik MILKO PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov