Poljska vojska pod poveljstvom kralja Jana Sobieskega je ob pomoči avstrijske vojske na današnji dan leta 1683 popolnoma porazila Turke pred Dunajem in tako razbila dolgo obleganje habsburškega cesarstva. Z mirom v Sremskih Karlovcih je Dunaj spet dobil v svoje roke vso Ogrsko, Banát, Erdelj, Slavonijo in Liko. S turškim porazom pred 333-imi leti bilo konec njihovega prodiranja v srednjo Evropo, zato je bila ta bitka odločilna za evropsko zgodovino.
—–
Politik in diplomat OTOKAR RYBÁR je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi Majniške deklaracije in na zborovanjih govoril njej v prid; aktivno je deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu.
Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri takšne pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár). Odlikovan je bil z albanskim Skenderbegovim in črnogorskim Danilovim redom, z redom belgijske in italijanske krone ter češkim redom belega leva. Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil na današnji dan leta 1865 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1798 se je v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil pesnik in prevajalec JOVAN KOSESKI s pravim imenom JANEZ VESEL. Po diplomi iz prava je delal v Ljubljani, Trstu, Tolminu in Gorici. Leta 1848 je postal predsednik tržaškega Slavjanskega zbora. Prve pesmi – slogovno pripadajo poznemu klasicizmu in predromantiki – je objavil v nemščini, pozneje pa je pisal v slovenščini. Za njegove pesmi je značilno predvsem retorično narodno buditeljstvo po načelih Bleiweisovega staroslovenstva. Najbolj znana pesem te vrste je »Kdo je mar?ˇ« z znamenitimi verzi:
Kjer zadene, iskra šine, // šest jih pade, kjer porine. // Kdo je mar? // Ta pogumen korenine // je slovenski oratar.
Slava Koseskega je takrat celo popolnoma zasenčila Prešernovo poezijo. Na pravo vrednost njegovega pesništva, na neizvirnost in jezikovno prisiljenost, je opozoril šele Josip Stritar s “Kritičnimi pismi”. Je pa Jovan Vesel Koseski s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi z gromko retoriko vendarle krepil slovensko samozavest.
—–
Skladatelj ANTON JOBST je leta 1912 z odličnim uspehom končal orglarsko šolo v Ljubljani ter postal organist v Žireh v Poljanski dolini. Tam je služboval celih 69 let, razen med prvo svetovno vojno, ko je bil v italijanskem ujetništvu, in med drugo, ko je bil na domačem Koroškem. Vodil je tudi zbore, orkestre in godbe ter poučeval glasbo na nižji gimnaziji in v glasbeni šoli. Bil je izjemno plodovit skladatelj, njegova glasba pa je zvočno privlačna in učinkovita. Napisal je več kot dvesto cerkvenih skladb, več kot štiristo posvetnih za mešane in moške pevske zbore, mašo »Bog, na svoj rod se ozri« s podnaslovom »Kratka in lahka slovenska maša za mešani zbor in orgle« ter nekaj spevoiger. Anton Jobst se je rodil na današnji dan leta 1894 na Brdu pri Šmohôrju v Ziljski dolini.