Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krojaški pomočnik IVAN BROZOVIČ je delal v Avstriji in Nemčiji in se pri tem navzel socialdemokratskih nazorov. V ljubljanskem Delavskem društvu je nato leta 1884 postal knjigovodja in pozneje predsednik. Bil je urednik edine številke “Novega časa”, pa tudi “Zarje” in časnika “Delavec”. Kot eden izmed začetnikov socialističnega gibanja na Slovenskem je Ivan Brozovič leta 1896 sodeloval na ustanovitvenem kongresu Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Rodil se je leta 1858 v Ljubljani.
—–
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan leta 1908 pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali v Ruše. Ti so si pri pretepu pomagali celo z nabožnimi predmeti: križi in banderami.
—–
Arheolog JOSIP KOROŠEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani. Študiral je klasično filologijo in leta 1939 na Karlovi univerzi v Pragi doktoriral z disertacijo “Ljubljansko barje v prazgodovini”. Od leta 1951 je bil redni profesor za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani ter član več pomembnih znanstvenih ustanov v Sloveniji in na tujem.
Bil je ustanovitelj in prvi profesor prazgodovinske in staroslovanske stolice na arheološkem oddelku filozofske fakultete – pri njem so doktorirali poznejši vodilni jugoslovanski arheologi – bil pa je tudi začetnik sekcije za arheologijo pri zgodovinskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj Arheološkega vestnika in deset let njegov urednik. Josip Korošec je s svojim delom po letu 1945 slovensko arheologijo organiziral in postavil na nove temelje ter bil do smrti leta 1966 njen vodilni predstavnik.
—–
Na današnji dan leta 1946 je bilo z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno podjetje za proizvodnjo filmov »Triglav film«; njegov predhodnik je bila slovenska podružnica Državnega filmskega podjetja. Prvi atelje je imelo v Trnovem v Ljubljani, leta 1950 pa so slovenski filmski delavci s prostovoljnim delom preuredili v filmski atelje prostore v cerkvi svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani, nekaj let pozneje pa so odprli še manjši filmski atelje blizu Pirana.
Leta 1956 se je tehnična baza Triglav filma osamosvojila in kot samostojno podjetje Filmservis ponujala tehnične storitve domačim in tujim filmskim producentom. Do ukinitve je Triglav film v dvajsetih letih posnel 54 filmskih obzornikov, 264 kratkometražnih in 21 celovečernih igranih filmov, ki so prejeli številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. V okviru Triglav filma je leta 1948 nastal tudi prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji.«
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Krojaški pomočnik IVAN BROZOVIČ je delal v Avstriji in Nemčiji in se pri tem navzel socialdemokratskih nazorov. V ljubljanskem Delavskem društvu je nato leta 1884 postal knjigovodja in pozneje predsednik. Bil je urednik edine številke “Novega časa”, pa tudi “Zarje” in časnika “Delavec”. Kot eden izmed začetnikov socialističnega gibanja na Slovenskem je Ivan Brozovič leta 1896 sodeloval na ustanovitvenem kongresu Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Rodil se je leta 1858 v Ljubljani.
—–
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan leta 1908 pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali v Ruše. Ti so si pri pretepu pomagali celo z nabožnimi predmeti: križi in banderami.
—–
Arheolog JOSIP KOROŠEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani. Študiral je klasično filologijo in leta 1939 na Karlovi univerzi v Pragi doktoriral z disertacijo “Ljubljansko barje v prazgodovini”. Od leta 1951 je bil redni profesor za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani ter član več pomembnih znanstvenih ustanov v Sloveniji in na tujem.
Bil je ustanovitelj in prvi profesor prazgodovinske in staroslovanske stolice na arheološkem oddelku filozofske fakultete – pri njem so doktorirali poznejši vodilni jugoslovanski arheologi – bil pa je tudi začetnik sekcije za arheologijo pri zgodovinskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj Arheološkega vestnika in deset let njegov urednik. Josip Korošec je s svojim delom po letu 1945 slovensko arheologijo organiziral in postavil na nove temelje ter bil do smrti leta 1966 njen vodilni predstavnik.
—–
Na današnji dan leta 1946 je bilo z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno podjetje za proizvodnjo filmov »Triglav film«; njegov predhodnik je bila slovenska podružnica Državnega filmskega podjetja. Prvi atelje je imelo v Trnovem v Ljubljani, leta 1950 pa so slovenski filmski delavci s prostovoljnim delom preuredili v filmski atelje prostore v cerkvi svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani, nekaj let pozneje pa so odprli še manjši filmski atelje blizu Pirana.
Leta 1956 se je tehnična baza Triglav filma osamosvojila in kot samostojno podjetje Filmservis ponujala tehnične storitve domačim in tujim filmskim producentom. Do ukinitve je Triglav film v dvajsetih letih posnel 54 filmskih obzornikov, 264 kratkometražnih in 21 celovečernih igranih filmov, ki so prejeli številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. V okviru Triglav filma je leta 1948 nastal tudi prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji.«
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov