Današnja bazilika Marije Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem je v začetku 19. stoletja, ko je slikar Leopold Layer zaradi zaobljube poslikal stene Marijine kapele takratne cerkve svetega Vida in pozneje še podobo Marije z otrokom, postala osrednji slovenski romarski kraj, in v drugi polovici 19. stoletja so se tam začele dogajati neverjetne ozdravitve.
Osemnajstletna Marija Tavčar iz Begunj je bila tako božjastna, da ni mogla nikamor več. Samo ležala je in se komaj kaj premikala. Zdravila niso zalegla in zdravnik ji je odkrito povedal, da je neozdravljivo bolna. Tavčarjeva se je odločila, da poprosi zdravja pri Mariji in tako so jo na današnji dan leta 1863 odnesli na Brezje. Tam je med mašo prosila, da bi zmogla spet hoditi. Začutila je, da lahko hromo nogo spet premika in v presenečenje navzočih je vstala ter odšla domov.
V naslednjih letih je bilo še več podobnih nenavadnih ozdravitev in rešitev ljudi, ko so se znašli v izgubljenih situacijah, in stara cerkev je kmalu postala premajhna. Novorenesančna cerkev na Brezjah, ki jo je leta 1900 posvetil kardinal Jakob Missia, vključuje tudi staro kapelo posvečeno Mariji Pomagaj, nekdaj obokano s kupolo.
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik VENO PILON. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastale njegove prve risbe in gvaši. Kasneje je študiral na akademiji v Pragi, v Firencah ter v Muzeju umetne obrti na Dunaju. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in tam prebil svoja najplodnejša ustvarjalna leta. Leta 1930 se je preselil v Pariz in bil tam po drugi svetovni vojni neuradni slovenski kulturni ataše – vse do vrnitve v rodno Ajdovščino leta 1967. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Veno Pilon je 1970. leta dobil Prešernovo nagrado
—–
Gledališki in radijski režiser ter pedagog HINKO KOŠAK je študiral na Dunaju in v Berlinu, leta 1970 pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, od tam pobegnil in bil do osvoboditve borec v partizanskih odredih – od bombaša do divizijskega kulturno-prosvetnega referenta. V letih po vojni je režiral glavnino repertoarja v Ptujskem gledališču, bil operni režiser in predavatelj na srednji dramski šoli v Sarajevu, umetniški vodja v Pulju, režiral pa je tudi na Jesenicah, v Postojni in Kopru.
Od leta 1957 je bil režiser na Radiu Ljubljana, kjer se je posebej zavzemal za priredbe gledaliških del klasičnega in modernega repertoarja ter proznih besedil, sicer pa sodi v pionirsko generacijo radijskih ustvarjalcev, ki je slovensko radijsko igro dvignila na evropsko raven. Hinko Košak se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem Sadu.
—–
Za konec pa še tole: ob 16-ih in 21 minut se bo začela koledarska jesen.
Njene sadove – takšne ali drugačne – bomo uživali vse do 21. decembra, ko jo bo 16 minut pred poldnem zamenjala koledarska zima.