Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel v habsburški monarhiji so imenovali “deželna”. V Ljubljani so ga zgradili leta 1765 in mu velikokrat rekli tudi “stanovsko” – gledališče deželnih stanov. Po dobrih stodvajsetih letih je pogorelo in tako so leta 1892 postavili novo stavbo (to je sedanja Opera Slovenskega narodnega gledališča).
Prva predstava v njej je potekala na današnji dan istega leta, torej pred 124-imi leti, to je bila Jurčičeva “Veronika Deseniška”. Izbrano občinstvo (na lepakih je bilo natisnjeno: »Prosimo priti v slavnostni obleki!«) je najprej poslušalo uverturo iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«, nato pa je igralec Ignacij Borštnik deklamiral »Prolog« pesnika Antona Funtka. Za ilustracijo le nekaj patetičnih verzov:
Na čast in slavo našega imena
razkrij se torej, prizorišče, zdaj!
Prizori naj vrsté se slikoviti,
a mi pokličemo iz duše dna:
Pozdravljena, slovenska nam umetnost,
tvoj čas je tu – zavesa, kvišku – slava!
Sledila sta cesarska pesem ter dogodek večera – Veronika Deseniška v Borštnikovi režiji. Tako so bili na današnji dan leta 1892 postavljeni temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča.
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ MENART je leta 1956 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Pozneje je bil dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri Triglav filmu, dramaturg in urednik pri Televiziji Ljubljana ter urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Izdal je več kot ducat pesniških zbirk, od legendarnih “Pesmi štirih” leta 1953 (skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem) do miniaturne leta 2002 s svojim imenom kot naslovom. Prevajal je iz hrvaščine, srbščine, makedonščine, italijanščine in ruščine, bil pa je tudi mojstrski posredovalec zlasti angleške in francoske poezije in dramatike v slovenščino. Leta 1978 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Janez Menart se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
—–
Geograf, krasoslovec in speleolog PETER HABIČ je leta 1964 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil kustos v Narodnem muzeju, nato pa je tri desetletja delal na Inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje krasa v Postojni – bil je tudi njegov upravnik, v letih od 1993 do 1996 pa je bil direktor podjetja Postojnska jama. Njegovo strokovno delo obsega več kot 360 bibliografskih enot.
Poleg disertacije “Kraški svet med Idrijco in Vipavo” so njegove najpomembnejše razprave o Vrhniki, o breznih in jamah Jazben, Snežniškem breznu, Karlovici ter Planinski Pološki jami. Največ je pisal o vodnih razmerah na Krasu in razreševal metodološka in praktična vprašanja raziskovanja vodnih virov na kraških tleh. Peter Habič se je rodil na današnji dan leta 1934 na Vrhniki.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel v habsburški monarhiji so imenovali “deželna”. V Ljubljani so ga zgradili leta 1765 in mu velikokrat rekli tudi “stanovsko” – gledališče deželnih stanov. Po dobrih stodvajsetih letih je pogorelo in tako so leta 1892 postavili novo stavbo (to je sedanja Opera Slovenskega narodnega gledališča).
Prva predstava v njej je potekala na današnji dan istega leta, torej pred 124-imi leti, to je bila Jurčičeva “Veronika Deseniška”. Izbrano občinstvo (na lepakih je bilo natisnjeno: »Prosimo priti v slavnostni obleki!«) je najprej poslušalo uverturo iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«, nato pa je igralec Ignacij Borštnik deklamiral »Prolog« pesnika Antona Funtka. Za ilustracijo le nekaj patetičnih verzov:
Na čast in slavo našega imena
razkrij se torej, prizorišče, zdaj!
Prizori naj vrsté se slikoviti,
a mi pokličemo iz duše dna:
Pozdravljena, slovenska nam umetnost,
tvoj čas je tu – zavesa, kvišku – slava!
Sledila sta cesarska pesem ter dogodek večera – Veronika Deseniška v Borštnikovi režiji. Tako so bili na današnji dan leta 1892 postavljeni temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča.
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ MENART je leta 1956 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Pozneje je bil dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri Triglav filmu, dramaturg in urednik pri Televiziji Ljubljana ter urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Izdal je več kot ducat pesniških zbirk, od legendarnih “Pesmi štirih” leta 1953 (skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem) do miniaturne leta 2002 s svojim imenom kot naslovom. Prevajal je iz hrvaščine, srbščine, makedonščine, italijanščine in ruščine, bil pa je tudi mojstrski posredovalec zlasti angleške in francoske poezije in dramatike v slovenščino. Leta 1978 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Janez Menart se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
—–
Geograf, krasoslovec in speleolog PETER HABIČ je leta 1964 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil kustos v Narodnem muzeju, nato pa je tri desetletja delal na Inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje krasa v Postojni – bil je tudi njegov upravnik, v letih od 1993 do 1996 pa je bil direktor podjetja Postojnska jama. Njegovo strokovno delo obsega več kot 360 bibliografskih enot.
Poleg disertacije “Kraški svet med Idrijco in Vipavo” so njegove najpomembnejše razprave o Vrhniki, o breznih in jamah Jazben, Snežniškem breznu, Karlovici ter Planinski Pološki jami. Največ je pisal o vodnih razmerah na Krasu in razreševal metodološka in praktična vprašanja raziskovanja vodnih virov na kraških tleh. Peter Habič se je rodil na današnji dan leta 1934 na Vrhniki.
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov