Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marčna revolucija leta 1848 je potisnila v ospredje zahteve po šolanju v narodnem jeziku. Tudi na Slovenskem so rodoljubi zahtevali svojo lastno univerzo. Vlada je njeno ustanovitev v Ljubljani preložila na čas, ko se bo visokošolsko vprašanje v Avstriji “sistematično rešilo”. Dovolila je samo odprtje stolic v “ilirskem (to je kranjskem) jeziku” za civilno in kazensko pravo. Naslednje leto (po zmagi reakcije) so dunajske oblasti pravni študij v Ljubljani ukinile, predavanja v slovenščini pa prenesle v Gradec.
Predavanja iz kazenskega prava so zaupali doktorju Mihaelu Skedlu. Skedl se je rodil v Šentrupertu na Dolenjskem leta 1811. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral pravo na Dunaju, leta 1840 promoviral in kmalu postal izredni profesor na univerzi v Gradcu. Tam je Mihael Skedl od poletnega semestra leta 1851 tudi prvi predaval v slovenščini.
—–
Arhitekt in slikar BORIS KOBE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane. Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. . Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.
—–
“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan leta 1927 – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadajevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.
—–
Pesnik in pisatelj MAKS SORGO se je rodil na današnji dan leta 1918 v Šmarjeti v Rožu na Koroškem. Anglistiko in slavistiko je študiral v Gradcu in na Dunaju. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poleti leta 1944 padel na fronti blizu Toulona v Franciji. V rokopisu se je ohranila Sorgova zbirka rodoljubnih, socialnih in ljubezenskih pesmi, medtem ko rokopisa romana Pri Orehovih in tragedije iz plebiscitnega obdobja nista ohranjena.
—–
V Ljubljani so na današnji dan leta 1964 prvič odprli vrata mednarodne bienalne razstave industrijskega in grafičnega oblikovanja. Bienale je pokazal najimenitnejše primerke svetovnega oblikovanja in tako na najboljši način prikazal položaj slovenskega oblikovanja v svetu. Hkrati je seveda pospeševal kakovostno rast ter širil slovensko oblikovalsko kulturo serijskih izdelkov.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Marčna revolucija leta 1848 je potisnila v ospredje zahteve po šolanju v narodnem jeziku. Tudi na Slovenskem so rodoljubi zahtevali svojo lastno univerzo. Vlada je njeno ustanovitev v Ljubljani preložila na čas, ko se bo visokošolsko vprašanje v Avstriji “sistematično rešilo”. Dovolila je samo odprtje stolic v “ilirskem (to je kranjskem) jeziku” za civilno in kazensko pravo. Naslednje leto (po zmagi reakcije) so dunajske oblasti pravni študij v Ljubljani ukinile, predavanja v slovenščini pa prenesle v Gradec.
Predavanja iz kazenskega prava so zaupali doktorju Mihaelu Skedlu. Skedl se je rodil v Šentrupertu na Dolenjskem leta 1811. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral pravo na Dunaju, leta 1840 promoviral in kmalu postal izredni profesor na univerzi v Gradcu. Tam je Mihael Skedl od poletnega semestra leta 1851 tudi prvi predaval v slovenščini.
—–
Arhitekt in slikar BORIS KOBE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane. Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. . Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.
—–
“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan leta 1927 – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadajevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.
—–
Pesnik in pisatelj MAKS SORGO se je rodil na današnji dan leta 1918 v Šmarjeti v Rožu na Koroškem. Anglistiko in slavistiko je študiral v Gradcu in na Dunaju. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poleti leta 1944 padel na fronti blizu Toulona v Franciji. V rokopisu se je ohranila Sorgova zbirka rodoljubnih, socialnih in ljubezenskih pesmi, medtem ko rokopisa romana Pri Orehovih in tragedije iz plebiscitnega obdobja nista ohranjena.
—–
V Ljubljani so na današnji dan leta 1964 prvič odprli vrata mednarodne bienalne razstave industrijskega in grafičnega oblikovanja. Bienale je pokazal najimenitnejše primerke svetovnega oblikovanja in tako na najboljši način prikazal položaj slovenskega oblikovanja v svetu. Hkrati je seveda pospeševal kakovostno rast ter širil slovensko oblikovalsko kulturo serijskih izdelkov.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov